Vedno boljše =)

Prvič sploh vidim sliko ježevega mladička. Niti v živo niti na sliki ga do sedaj še nisem videla. Zato sem bila toliko bolj pozitivno presenečena in navdušena, saj je ježek enostavno simpatičen in srčkan! Poglej si ga!

Slike bojda krožijo preko elektronske pošte, sama pa sem jih našla drugje.

V roke sem dobila knjižico Tony-ja Samare s podnaslovom Vodič k bolj zdravemu bivanju. V knjižici predaja nekatere nauke, po katerih verjetno živi tudi sam. Naukov in pravil smo že veliko slišali,kaj je pravilno je bolj odvisno od posameznika, najbolj pa nas prepriča sama praksa. Različni smo, tako nam pašejo tudi različni načini prehranjevanja in bivanja. Pa vseeno morda koga zanimajo spodnji stavki, prepisani iz knjižice. Ali pa nam dajo vsaj misliti.

Surova hrana, npr. sveže sadje in zelenjava, kaljene stročnice, žitarice in oreščki vsebujejo obilo vitaminov, mineralov, encimov in vlaken ter veliko vode. Rehidrirajo in revitalizirajo telo. Encimi so živi samo v surovi hrani, ne pa tudi v kuhani hrani, so pa bolj pomembni za naše zdravje od vitaminov, mineralov in animokislin. V izobilju jih najdemo v surovi hrani, so pa ključnega pomena za ohranjanje notranje čistoče, zdravja, dolgoživosti in moči. Imajo vitalno vlogo pri prebavljanju hrane, boju organizma proti boleznim in razgradnji raznih tujkov. Kuhana hrana vsebuje vitamine, minerale, beljakovine in kemikalije, vsi ti pa so dovisni od encimov.

Sadje in zelenjava so najboljši, če so vzgojeni organsko in lokalno. Večina sadja in zelenjave su supermarketov je utrgana prezgodaj in shranjena nenaravno dolgo, s čimer izgubi vitalnost in naravno vrednsot. Marsikdaj jih obsevajo in s tem ubijejo vse vredno v njih, sa popolnoma uničijo vse encime. sadje in zelenjavo zaprejo v veliko shrambe,  neprodušno zaprejo vrata in aktivirajo radioaktivno žarčenje. Če bi bil v shrambi človek, bi umrl, pomislite torej, kaj obsevanje naredi sadju in zelenjavi, ki jih jemo! No, o tem imamo verjetno več polemik, naj vsak verjame kar želi. Sama tudi še ne vem točno na katero stran se postaviti, čeprav se seveda bolj nagibam k organskemu in lokalnemu.

Sadje je treba jesti samo. Začnite dan z veliko sadno solato, če ste še lačni pa pojejte drugo hrano šele čez pol ure. Pomembno je počakati tako dolgo, saj se sadje zadrži v želodcu le pol ure, prede nadaljuje pot v tanko črevo. Če jeste sadje skupaj z drugo hrano ali ne upoštevate polurnega zamika, bo sadje zastalo v želodcu skupaj z drugo hrano ter začelo fermentirati in gniti. Do časa, ko pride v tanko črevo bo izgubilo preveč hranilnih vsebin, da bi imeli od sadja pravo korist. Če jemo sadje po obroku iz ogljikovih hidratov je idealno počakati vsaj 3 ure preden jemo sadje. Po beljakovinskem obroku je treba počakati vsa 4 ure. To morda zveni nekoliko pretirano, ampak glejte na napotek kot na smernico in ne kot na dogmo. Konec koncev vam bo telo že samo sporočilo, kaj je najbolje zanj.

Prijateljica me vpraša kaj menim o vprašanju o senci – ali je senca, ki jo mečejo hiše umetna ali naravna? Ona meni, da obravnava senco od stavb, še posebej v središču mesta za naravno senco; umetno senco pojmuje tisto, ki jo naredimo npr. ko postavimo marelo v lokalu. Sama sem še pred njenim mnenjem rekla, da je takšna senca umetna, saj je človek umetno zgradil te hiše, ki mečejo senco na ulice. Še to drevo sredi mesta, sredi ulice bi lahko metalo umetno senco, saj ga je človek namerno posadil. Po drugi strani pa so nam nekatere stvari že tako samoumevne, da bi tudi hišno senco lahko imeli za naravno, saj je mestno okolje že nekaj vsakdanjega, morda za nekoga celo naravnega. Pa sem prišla do zaključka, bojda uporabila sociološki (biološki in še kakšen) termin in sklenila kompromis obeh mnenj – takšen pojav je anomalija. Prijateljica doda še slovenski prevod izrodek. Še boljši izraz za anomalijo pa je odstopanje od pravil, izjemnost (sskj).

Relativno poln začetek tedna, že prejšnji konec tedna je bil kar (plodno) poln, tako da se ta polnost že kar malo siči. Jutri samo v knjižnico, preostale ure pa ostanem doma. Doma mi je lepo, saj imam svoj ritem, svojo hrano, svoj mir. In lahko delam domačo nalogo za grfologijo, lahko berem literaturo za diplomo ali izpit (not yet verjetno), berem knjigo, napišem kakšen post, naredim kakšno fotografijo … kako lepo! Včasih človek potrebuje tudi malo miru, to letanje naokoli me res lahko utrudi.

ß

ß

ß

Lahko noč … 

“Lahko noč, temne ulice.
In vam lahko noč, trudni koraki.
Lahko noč, golobi prestrašeni.
In vam lahko noč, ponočnjaki.”

(Anika Horvat, pesem in video)

Včeraj sva šla z Matevžem na kolesarski uzlet, že pravo malo turo, s katero sva otvorila sezono kolesarjenja. Mislila sva, da bo pot krajša in hitrejša, a predvsem zaradi vetra temu ni bilo tako. Ne vem sicer kakšne občutke je imel Don Kihot v boju z mlini na veter, prispodoba pa pove vse! Z vetrom se je težko bojevati … a midva sva se podala v boj in na koncu tudi zmagala (prišla sva do cilja!), uspelo nama je zaradi vztrajnosti, volje in tudi močnih nog (ki so zdaj še močnejše=)). Pravzaprav niti nisva imela druge izbire, saj naju nihče ne bi hodil iskal v Litijo.

Statistika in podatki: Pot od Kašlja do Litije preko Podgrada, Jevnice, Kresniških Poljan in Kresnic – pot je čudovita, malo odmaknjena, skoraj ni prometa, sicer ozka, a večinoma sva se peljala vzporedno in si še malo pogovarjala. Zelena okolica, lepi razgledi, v dolini celo pot opazuješ, kako se vije Sava. Relativno na začetku je tudi sotočje Ljubljanice in Save. Prevozila sva 30 km v eno smer, skupaj 60 kilometrov, kar ni nič posebnega, a ves dan sva bila še utrujena. Oba sva popoldne zaspala za 20 minut, ni šlo drugače. Bolečih mišic sicer nimam, a ta veter me je utrudil veliko bolj kot si bi mislila. Koliko časa sva vozila pravzaprav ne vem, ker sva pozabila gledat na uro. Ob 10:30 sva štartala in se vrnila ob 15:20, vmes sva imela seveda še malico in počitev na ciljni točki.

Postanek ob Savi v Litiji:

Jedi iz stročnic so lahko prebavljiva in okusna hrana. Med tistimi, ki se žal premalokrat znajdejo na naših jedilnikih, sta leča in čičerika. Obe sta priljubljeni predvsem med vegetarijanci, saj vsebujeta veliko beljakovin, ki nadomeščajo meso. Ker tudi pridelava teh dveh vrst stročnic ni zahtevna, bi ju lahko vsakdo imel na svojem vrt (vir). Se strinjam.

Izvor in izgled: Čičerika izvira iz Azije, danes je največ pridelajo v Turčiji, Mehiki in Indiji, kjer spada med osnovna živila. Raste kot stročnica v kratkih rahlo napihnjenih strokih z enim do tremi svetlo rjavimi semeni, ki so zgrbančena, okrogla, malo večja od graha, blede rumene, lahko tudi skoraj rdeče barve (vir).

Dodana vrednost: Vsebuje kalcij, magnezij, fosfor, kalij, cink, mangan, betakaroten ter veliko folne kisline. Je vir rastlinskih beljakovin (vir).

Učinki: Čičerika čisti prebavila in spodbuja delovanje ledvic (vir). Čičerika vsebuje veliko železa in fosforja, zato jo priporočajo tudi doječim materam (vir).

Recepti: Iz čičerike lahko naredimo res veliko stvari – uporabimo jo v solatah, v omakah, naredimo polpete, humus, pašteto … Morda namesto fižola, vsaj meni je čičerika po okusu in stranskih učinkih veliko boljša kot fižol, po katerem me tudi napenja. Zelo rada naredim falafle, danes sem prvič naredila tudi humus. ODLIČNO! Recepte najdem nekaj v nedelovi prilogi Kuhinja, nekaj na spletu – informacij je več kot dovolj.

Današnje kosilo: Za celotno kosilo sem porabila eno uri in 20 minut – to niti ni veliko, saj sem se s polpeti ukvarjala že dlje časa, danes pa je bila struktura mase že v prvem poskusu odlična, ravno takšna kot mora biti. Priloge sem si izmislila sproti, dodala sem še testenine, saj brat v kuskusu ne uživa tako kot v testeninah. Načeloma bi dodala še zeleno solato, a bi bilo vsega že malo preveč. Polpete lahko jemo v kombinaciji s surovo zelenjavo (zelena solata, zelje, korenje, grška solata, taziki, paprika in paradižnik … karkoli) in sploh ne potrebujemo drugih prilog. Pa vendar je včasih potrebno porabiti kakšno stvar, ki je ostala od prejšnjega dne.

Na sliki je sta v ospredju postavljena kuhana blitva in kuhani šparglji, sledita humus (namaz iz čičerike) in namaz iz kisle smetane in drobnjakom (z različico, kjer je dodana še majoneza), malo redkvic z domačega vrta, nato obogaten kus kus (koščki špargljev, koščki suhega paradižnika iz olivnega olja, olive) in obogatene testenine (domača paradižnikova mešanica, šparglji, olive) ter čisto na koncu odlični falafli.

Dodajam še dve slikici – fotografije niso najboljše (niso ostre), a važno da prikažem vsebino.

Posebne testenine, ki so na videz podobne rižu.

Ob tem filmčku sem ostala brez besed, s solzami v očeh … pretresljiv, resničn prizor ponekod vsakdanjega sveta. Ne bi verjela, če ne bi bila v Aziji in v Gvajani in sem nekaj takšnih otrok in odraslih odetih v revščini že videla. In prepričana sem, da jejo ostanke hrane s takšnim navdušenjem kot je prikazano v kratkem filmu Ferdinana Dimadura.

Samo nekaj utrinkov, ki se mi podijo po glavi …: Kaj se gremo mi zahodnjaki? Slabo mi rata! Preseravanje! Z meno vred! Vem, da ne morem prav veliko pomagati, da bi bilo drugače. Upam, da bom še kdaj imela priložnost oditi v manj razvite predele sveta kot prostovoljka in s svojimi močmi prispevati vsaj nekaj.

Oh … poglej si filmček, upam, da te vsaj malo pretrese!

Naletela sem na brošuro z naslovom VARUJMO OKOLJE, ki ga je pripravil Zavod Moja soseska v tem letu. Brošura me je res navdahnila, saj združuje elemente informativne, poučne, zabavne in razmišljujoče narave. Čeprav se loti vsakodnevnih tem ter tem, na katere najprej pomislimo pri razpravljanju o varovanju okolja, je ekipi Moja soseska uspelo te teme uspešno predstaviti na malo drugačen način. Meni je brošura res všeč in jo pregledujem znova in znova, verjetno tudi zato ker jo čutim pozitivno obarvano=)

Kakšen delček tega, kaj vsebuje brošura lahko najdete tudi na posebej oblikovani spletni strani varujmookolje.si. Vendar žal ne najdem brošure v elektronski obliki, zato bom na kratko predstavila katera področja zajema ter dodala še kakšno meni primerno misel. Če le imate možnost, jo probajte najti – če se ne motim, bi morala biti brošura dostopna na kar nekaj mestih, saj njeno izdajo in nadaljnje delovanje (verjetno) podpira tudi Republika slovenija. Jaz sem nanjo naletela v Čolnarni in mislim, da jih je še nekaj.

Kaj vsebuje brošura? … Večni koledar srečnih dni; … Kaj lahko storim ZDAJ: Kaj vam pomeni narava?, Moja reka, Top 10 ekozločincev (postani ekodetektiv in odkrij zločince), Ugasnite luči …, Pitni vodnjaki, Moja vrečka; … Kaj lahko storim DANES – Rabljeno je uporabno, Živi globalno, jej lokalno, Kaj sploh potrebujemo (o recikliranju); … Kaj lahko storim VSAK DAN – Dobro jutro, Dobrodošel na poti, Dober dan, Dober tek, In srečno; … Prihodnost je v naših rokah.

Poleg omenjenih strani so vmes razvrščene še prazne strani, namenjene lastnemu izražanju: vidi, sliši – misli piši ter prostor za fotografije. Brošura je tudi oblikovno simpatično (in veselo) zastavljena. Spodaj pa še nekaj citatov iz omenjene brošure:

* Irska je z uvedbo posebnega davka na plastične vrečke (l. 2002) zmanjšala njihovo porabo za 90%. Tako privarčujejo 18 milijonom litrov nafte letno, preprečijo ogromne količine smeti in prihranijo veliko energije, sicer potrbne za proizvodnjo in transport. Zdaj razmišljajo o popolni prepovedi uporabe plastičnih vrečk, kar so že uvedle mnoge države sveta. Tu bi dodala svojo izkušnjo z Irske – verjetno sem v njihovih očeh izpadla tipična balkanka, ker sem zraven kruha, ki je bil v polodprti vrečki, vzela še dodatno vrečko, da se kruh ne bi preveč izsušil. Jah, mislim, da sem za najmanjšo vrečko odštela vsaj 30 centov, če ne celo 0,5 eur. Ampak ne govorim o veliki, močni vreči, temveč takšni, ki je še manjša od npr. Mercatorjevih pri blagajni. V razmislek=)

* Družina s pretežno mesno prehrano posredno porabi 1000 litrov goriva na leto za proizvodnjo mesne hrane. To predstavlja polovico letne porabe goriva družinskega avtomobila. Obenem pa tak način prehranjevanja pomeni porabo 35000 kWh električne energije na leto.

* Zapelji se s kolesom in uživaj. Poglej si izložbo, pogovori se z ljudmi, začuti veter na obrazu. Če dežuje, skoči na avtobus. Uživaj v gibanju in ne pusti se gibati in upogibati.

* Uživaj v živo in potuj z občutkom in doživetjem potovanja. Pot ni le prestavljanje med lokacijami. Izberi vlak, ladjo lai način, ki ti nidi več kot le hitrost. Večja hitrost, več zamudiš. Pa še prihranki energije so veliki.

* Vse kar počneš, naredi z užitkom. Temu dodaj še nasmeh!

* Za odhod na sestanek v bližini uporabi kolo.

* Veš, kaj tvoje telo res potrebuje? Malo pozornosti tudi med obrokom. Ko ješ obrok z manj mesnih izdelkov, uživaj in se spočij. Ne misli na ostalo. Samo na hrano.

* Hrano kuhaj v čim manj vod. Dovolj je, da npr. krompir le pokriješ z vodo. S tem v hrani tudi ohraniš več okusa in hranilnih snovi.

* Zmanjšaj uživanje mesa in mlečnih izdelkov. Vse koristne snovi iz mesa in mleka so na voljo tudi v drugih hranilih.

* Popij naravno pijačo, vodo svež sok, kozarec piva ali vina, ki sta vrela na naraven način, brez dodatne porabe energije in kemikalij.

Dodala bi le še manjše čudenje, da nekdo v javnosti spodbuja prehranjevanje z manj mesnih in mlečnih izdelkov. Ti dve industriji sta danes močni in kljub temu da po zdrava pameti vemo, da človek ne potrebuje tolikšne količine takšne prehrane (sploh ne vsak dan), redko naletim na odsvetovanje le te oz. nasprotno na spodbujanje k zelenjavi in sadju. Zanimivo=)

Za rojstni dan (hvala=)) sem dobila zunanji disk WD My book Essential Edition, velikosti 1 terabajt. Služi mi fajn, dela super. Zdaj imam dovolj prostora za nekaj časa, predvsem vem, da lahko veliko fotografij pospravim nekam na varno. Upam, da si kmalu vzamem čas za kakšen “foto sešn”.