Vedno boljše =)

24/06/2009

IMAGINE

Vloženo v: Družba,Grafologija,Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 11:53

Kaj si želim ali kako si predstavljam sebe v bližnji in daljni prihodnosti?

Sem sociologinja, kaj bom s tem, še ne vem čisto. Sigurno sem pridobila še bolj širok pogled na različna področja kot že po naravi, raziskovanje mi leži, a je dolgotrajno in lahko nima kaj prida učinkov, zanimajo me družebene tematike, vsak dan najdem kakšno in o njej razglabljam, a žal so preveč vpete v politični in pravni sistem, da bi imel trud nekaterih delavcev še večje učinke. Opazovanje družbe in družbenih pojavov mi leži, morda se kdaj k temu vrnem, ali pa se osredotočim na neko področje. Sicer pa moram spisati še diplomo, in se je moram enkrat že resno lotit! (Dobim brco v rit za spodbudo!).

Bom grafologinja, trudim se v tej smeri. Da si dober grafolog,moraš imeti za seboj kar nekaj let prakse, tvoje znanje in izkušnje se večajo le in zgolj preko praktičnega dela – dela analiz, dela s strankami. Morda se najde kakšna priložnost z raziskovalnega vidika, kjer bi lahko grafologijo združila s sociologijo oz. se usmerila na določeno področje. Zanimiv bi bil “poskus” – analize pisav brezdomcev, tistih večjih klatežev, ki jih po Ljubljani vsak dan vidimo, ampak pri analizi poudariš njihove pozitivne vrednosti, ki jih imajo v sebi, negativne, manj ugodne pa zminimaliziraš ali jih sploh ne vključiš. Iščem verjetno placebo efekt – kako s pozitivno spodbudo nekdo pride do boljše podobe, bolj pozitivnega razmišljanja, morda naredi kaj iz sebe in se vzame v roke v tolikšni meri, da ne želi biti več na cesti. To je že eksperiment, ki se tiče ljudi, in je na meji etike, čeprav je usmerjen v pozitivno, dobro (vprašanje, kako bi to dojemal brezdomec). Ampak v mislih ga vseeno obdržim še nekaj časa. Torej veliko moram odnesti od študija, da že zdaj pridobim čim več izkušenj, potem pa s tem želim nadaljevati.

Rada bi bila fotografinja, a je ta želja v tem trenutku še najbolj oddaljena od vseh želja. Ne vem, kako naj se je lotim, da bi jo uresničila. Ker je spet kompleksno področje, ki od fotografa zahteva veliko časa, ne samo na terenu, še več za računalnikom, saj danes neobdelana fotografija sploh več ni primerna za karkoli. Verjetno bom morala ostati pri hobi fotografiji, kaj več me razpoložljivost časa omejuje. Moja idealna podoba pa je, da bi združila grafologijo in fotografijo v službene namene in od tega živela. Pogumno, a?

Kako se vse izteče v resnici, pa čez nekaj časa. Seveda je na površje priplavala tudi želja po družini in otrocih, tudi ta je že kar dozorela, a jo zavestno in razumsko še malo odlašam, prelagam na malo kasnejše obdobje. Kje je potem še kakšno potovanje, ki bi ga sicer s sociologijo in fotografijo (in otroci) super združila. Pa kolesarjenje, kuhanje, branje, druženje, filmi, razno ustvarjanje in izvedba drugih zamisli … Jp, jp … lepo je imeti sanje. A sanje ponavadi tudi uresničim, tako da … življenje je dolgo, vem, da vsega sedaj ne (z)morem, morda mi uspe kasneje. Mislim, da mi od vsega trenutno le fotografije ne bo zneslo razviti do željene stopnje. Ravno ta želja pa je ena največjih. Kaj pa zdaj?

Ni komentarjev »

Komentarjev še ni.

RSS tok za komentarje tega prispevka. TrackBack URI

Komentiraj!