Vedno boljše =)

07/10/2009

Znano, a novo

Vloženo v: Kolesarjenje,Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 22:25

Spet sem brucka. Kot vzporedni študij sem vpisala Pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti. Študijski način življenja poznam, filozofskega faksa še ne – sploh ne, novi so tudi obrazi, a nekoliko mlajši. Zopet sem brucka, a tudi tokrat nisem šla na nobeno fešto, pripravljeno posebej za bruce – enostavno ni moj stil. Zaenkrat bom probala in redno hodila na predavanja, če mi bo sproti uspevalo in ne bo prevelikih nepričakovanih vmešavanj (življenje prinese marsikaj), bi si želela končati, vsaj prvo bolonjsko stopnjo (za začetek?).

Prav tako sem danes oddala vlogo za Zoisovo štipendijo. Imam dovolj visoko povprečje, izpolnjujem verjetno še kakšen drug pogoj. A mi do sedaj to sploh še ni prišlo na misel. Vedno sem mislila, da so pogoji za pridobitev Zoisove štipendije, še posebej na fakulteti, veliko bolj strogi. A danes sem ugotovila, da jih izpolnjujem že vsaj eno leto, če ne že dlje. Kakorkoli, bolje pozno kot nikoli in res bi bila vesela finančne spodbude s strani države.

Tako, aktivna sem kot večino časa. Kmalu si bo treba omisliti en mini lap top, saj bi mi olepšal marsikateri dan in omilil skrbi. Enostavno dejstvo je, da pripadam računalniški generaciji in jaz brez računalnika skoraj da ne morem. No, ko grem na dopust ali v tujino, se že isti dan lahko popolnoma odklopim, takrat ga res nič ne potrebujem. Ko pa sem v Ljubljani, je toliko stvari, ki jih počnem na računalniku, da ga enostavno potrebujem. In ker sem spet na faksu, to pomeni veliko letanja sem in tja, enkrat domov, drugič ne, prespat v centru itd. Sem pa tako navajena na svoje postavitve na računalniku, da mi je zelo težko spreminjat to okolje – kar pomeni, da mi samo računalnik ni dovolj, mora biti moj. Lahko bi si kupila USB ključ, gor namestila nek programčič, ki bi mi omogočal delovanje v “lastnem okolju”, ampak moti me že drugačna tipkovnica. Uf, sem jaz zahtevno dekle.

Še ena stvar, ki je pa že stara, a obujena. Zopet bom prekolesarila kar nekaj kilometrov po Ljubljani. Zadnje dni in mesece nisem vsakodnevno odhajala od doma, kar mi danes ne uide. Če želim hoditi na predavanja, enostavno moram (in želim) od doma. Avtobusov ne maram, avto preveč onesnažuje in preveč stane (ni potrebe), tako da mi ostane kolo. Dež naj pada v času mojih predavanj ali ponoči! Sem pa vesela, da bom več v centru Ljubljane. Pred dnevi sem ugotovila, da je Makalonca zopet obujena, tako da si želim iti prav tja.

Zaželite mi veliko volje in nekaj sreče, da se spopadem s številnimi obveznostmi (od kje ta beseda? Jaz se ne počutim, da vsak dan opravim ničkoliko obvez, ker moram nekaj storiti; nasprotno, te stvari želim opraviti in to je velika razlika). Imetje voljo tudi vi, energijo za uresničitev želja in ciljev. Naj bo tako.

Ni komentarjev »

Komentarjev še ni.

RSS tok za komentarje tega prispevka. TrackBack URI

Komentiraj!