Vedno boljše =)

12/10/2009

Poročno slavje

Vloženo v: Dogodki,Naokoli,Razno — Vedno boljse @ 10:58

Bila sem na poroki mladega para. Poročni obred v cerki je več ali manj znan vsem. Seveda je za domače nekaj posebnega, pa saj je bil res lepo. Še posebej pevski zbor in solo elementi so bili na mestu in odlično odpeti. Glasba je res nujna pri takšnih dogodkih. Če preidem na poročno slavje po obredu, lahko takoj povem, da je bilo vse ena a – zabavno, prisrčno, igrivo, plesno, klepetavo. Program sta vodila dva prijatelja slavljencev in svoje delo sta opravila odlično. Program je bil pester, za vsakega nekaj. Najprej smo se nasmejali ob spoznavanju para, saj sta odgovarjala na vprašanja kot so kdo je večji romantik, kdo raje potuje, kdo bo skrbel za finance, kdo je večji ego, kdo je dal pobudo za prvi poljub in tako naprej. Pri odgovarjanju se nista vidla, saj sta si kazala hrbte. Tako so bili odgovori bolj pristni, včasih kontra, včasih enakega mnenja. Imeli smo žonglerja, ukradli so poročni šopek, prepevali in preigravali so Trio Kranjc, najedli smo se doma spečenih tort, bratje so preko fotografij predstavili otroštvo in življenje ženina in neveste … veliko smo plesali, kakšno zapeli … meni je bila res posrečena kombinacija različnih vidikov in res zelo sproščeno. Čestitke vsakemu posebej, ki je pri tem kaj prispeval.

Kdo bo naslednji?

07/10/2009

Znano, a novo

Vloženo v: Kolesarjenje,Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 22:25

Spet sem brucka. Kot vzporedni študij sem vpisala Pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti. Študijski način življenja poznam, filozofskega faksa še ne – sploh ne, novi so tudi obrazi, a nekoliko mlajši. Zopet sem brucka, a tudi tokrat nisem šla na nobeno fešto, pripravljeno posebej za bruce – enostavno ni moj stil. Zaenkrat bom probala in redno hodila na predavanja, če mi bo sproti uspevalo in ne bo prevelikih nepričakovanih vmešavanj (življenje prinese marsikaj), bi si želela končati, vsaj prvo bolonjsko stopnjo (za začetek?).

Prav tako sem danes oddala vlogo za Zoisovo štipendijo. Imam dovolj visoko povprečje, izpolnjujem verjetno še kakšen drug pogoj. A mi do sedaj to sploh še ni prišlo na misel. Vedno sem mislila, da so pogoji za pridobitev Zoisove štipendije, še posebej na fakulteti, veliko bolj strogi. A danes sem ugotovila, da jih izpolnjujem že vsaj eno leto, če ne že dlje. Kakorkoli, bolje pozno kot nikoli in res bi bila vesela finančne spodbude s strani države.

Tako, aktivna sem kot večino časa. Kmalu si bo treba omisliti en mini lap top, saj bi mi olepšal marsikateri dan in omilil skrbi. Enostavno dejstvo je, da pripadam računalniški generaciji in jaz brez računalnika skoraj da ne morem. No, ko grem na dopust ali v tujino, se že isti dan lahko popolnoma odklopim, takrat ga res nič ne potrebujem. Ko pa sem v Ljubljani, je toliko stvari, ki jih počnem na računalniku, da ga enostavno potrebujem. In ker sem spet na faksu, to pomeni veliko letanja sem in tja, enkrat domov, drugič ne, prespat v centru itd. Sem pa tako navajena na svoje postavitve na računalniku, da mi je zelo težko spreminjat to okolje – kar pomeni, da mi samo računalnik ni dovolj, mora biti moj. Lahko bi si kupila USB ključ, gor namestila nek programčič, ki bi mi omogočal delovanje v “lastnem okolju”, ampak moti me že drugačna tipkovnica. Uf, sem jaz zahtevno dekle.

Še ena stvar, ki je pa že stara, a obujena. Zopet bom prekolesarila kar nekaj kilometrov po Ljubljani. Zadnje dni in mesece nisem vsakodnevno odhajala od doma, kar mi danes ne uide. Če želim hoditi na predavanja, enostavno moram (in želim) od doma. Avtobusov ne maram, avto preveč onesnažuje in preveč stane (ni potrebe), tako da mi ostane kolo. Dež naj pada v času mojih predavanj ali ponoči! Sem pa vesela, da bom več v centru Ljubljane. Pred dnevi sem ugotovila, da je Makalonca zopet obujena, tako da si želim iti prav tja.

Zaželite mi veliko volje in nekaj sreče, da se spopadem s številnimi obveznostmi (od kje ta beseda? Jaz se ne počutim, da vsak dan opravim ničkoliko obvez, ker moram nekaj storiti; nasprotno, te stvari želim opraviti in to je velika razlika). Imetje voljo tudi vi, energijo za uresničitev želja in ciljev. Naj bo tako.

05/10/2009

Nekaj utrinkov

Vloženo v: Dogodki,Naokoli,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 10:59

* Sprehodila sem se okoli blejskega jezera – mislim, da sem prvič šla vse naokoli. Malo sem fotografirala, čeprav se je hitro stemnilo, jaz pa brez stojala … je bilo všečno.

* Po dolgem času sem spet vozila avto. To sicer ni bila moja želja, ampak bolj neizbežnost dane situacije. Od Žuljane na Pelješacu do četrtine/tretjine hrvaške avtoceste, preostanek avtoceste sem predala sovozniku, nato pa še od meje pri Vinici v Ljubljano. Cesta je bila relativno prazna, tako da je bil dan pravšnji za obuditev mojih voznih sposobnosti. Zaključek: zadaj moram prilepiti napis Ne vozi za ritjo, strogo nevarno!; še vedno ne maram ovinkov v levo.

* Fešta za praznovanje diplome – ne, ne, nisem še diplomirala. Kolegica iz sociologije pa je. 70-80% kadilcev mi ni bilo v podporo, da notri morda ne bi kadili. Vse mi smrdi, pomojem se bom morala še trikrat umit, pa še obleke ene petkrat. Res obupen vonj, ki se ga vse stvari takoj nalezejo. Morda bi v spodbudo prebrala knjižico Svetlane Makarovič Prokleti kadilci!

02/10/2009

Kulinarični spomin na Španijo

Vloženo v: Kuhinja,Naokoli — Vedno boljse @ 20:08

Nekaj malega … pila bi 100% fruit juice (mango and coconat or pineaple and coconat), jedla bi pa potatoes bravas … dokaj navaden krompirčič, ampak mmm … odličen!
Paella je sicer španska (valencianska) posebnost, ampak znamo Slovenci tudi odlično rižoto narest. Tam je tako ali tako bolj pomembno druženje ob kuhanju, saj za paello potrebuješ malo več časa kot za navadno rižoto.

IMG_2428

ß

IMG_2326

ß

IMG_1305

ß

IMG_1304

« Nazaj