Vedno boljše =)

28/01/2010

Ko iskra postaja plamen

Vloženo v: Družba,Okolje,Razmišljanja — Vedno boljse @ 18:04

Ni slučaj, da sem vstopila na avtobus, ki me je peljal v napačno smer. Na prvi možni postaji sem sestopila in se peš odpravila proti danemu cilju. Ravno razmišljam, koga iz gimnazije bom srečala, na naslednjem križišču znan, nasmejan obraz. Greva na kavo? Greva. Zmenjena v sekundi. Sončnih žarkov in klepeta s starim dobrim kolegom ni moč spustiti, pa še spontan trenutek doda piko na i.

Ne vem, kako pomlad doživljate drugi, ampak v meni ta letni čas resnično vzbudi neko čudovito energijo in voljo. Vem, do pomladi je še kar nekaj mrzlih dni, a prvi sončni žarki (vse do prave vročine) me napolnijo s pozitivnostjo vsako leto znova. Čeprav še nismo vstopili v februar, že čutim tiste pomladne dni, ki mi bojo polnili baterije za celotno leto. Čutim, da v meni tli iskrica, ki pa v določenih obdobjih samo tli. Sončni žarki me prebudijo, zanetejo iskro, da bolj žari. Počasi postaja plamenček, ki me opogumlja, mi daje ideje in moč. Takrat bi pomagala celemu svetu, vsakomur.

Plamen se razživi tudi v stiku z drugimi, ko si izmenjujemo mnenja. In kolega iz gimnazijskih časov je danes v pravem trenutku načel temo, o kateri razmišljam večkrat tudi sama. Ana, a ti veš, zakaj je danes takšno stanje na svetu? Samo ena beseda je dovolj. Pohlep. Pohlep je ta, ki razdvaja družbo. Moram mu pritrditi. Razloži, da je delal že zelo raznolike stvari, projekte z zelo raznolikimi ljudmi in prišel do zaključka, da je njegova že nekaj časa trajajoča želja delovati v prostovoljnem sektorju. Da ga takšno delo izpolnjuje, ker se skupaj naberejo ljudje, ki jim ni mar za denar, niti ne toliko za uspešnost, kot za proces sam, kjer se učijo konkretnih stvari in spretnosti, pridobivajo številne izkušnje, realizirajo svoje ideje, delajo preko ustaljenih norm in začrtanih meja in sledijo skupnemu cilju, učijo se drug od drugega. Morda sem njegove besede malo razširila, a mislim, da sem ga pravilno razumela, kaj je želel povedati. Ta njegova misel o pohlepu in delu bolj prostovoljne narave, kjer dobiček ni v središču pozornosti, moj plamenček še bolj podžge.

Če se ozrem po zgodovini, pravzaprav vidim, da je družba na nek način vedno temeljila na pohlepu (izvzete kakšne plamenske družbe sredi ničesar, brez ničesar, pa še tam …). Že antična doba se razvija od aristokratske družbe v smeri demokratične družbe, a za obe velja razslojenost, da fevdalne družbe srednjega veka in duhovniškega sloja polnega vsega raje ne omenjam. Če razmišljam o demokraciji, ki je utopično gledano dobro zastavljena, danes vidim, da se le ta sprevrača v njeno popolno nasprotje. Namesto enakopravnosti, enakovrednosti, vidim pravzaprav vse več razlik, vse večjo razslojenost tako na mikro kot na makro-globalni ravni. Lahko na tem mestu kaj pripomorem za boljši jutri?

Četrta idelologija, ideologija znanosti nam pri tem ni v tolikšno pomoč, kolikor bi nam lahko bila. V ozadju so zopet politične spletke, denar in pohlep, ki prave interese sprevrača v osebno (državno) dobro, ne pa v dobro množic, v dobro človeka. Že Nietzsche se  zoperstavi te ideologiji, za katero pravi, da ustvarja in goji narcisoidne poglede. Izhod išče v pogledu vase, v zgodovini antike, ki mu predstavlja izvor pravih idej, kjer je človekova notranjost tragična, a iskateljska hkrati (in ne narcisoidna), v literaturi, ki človeka polni z vedno novimi vzgibi, novo ustvarjalnostjo. Nietzsche hoče izstopiti iz te narcisoidnosti, s katero se je najlažje zliti, to so odlično dokazali že Rimljani z zadovoljitvijo množice preko “kruha in iger”. A dovolj je teh iger, človek naj bo krut do čredniške, nesamostojne osebnosti v sebi. Nasprotno naj človek v sebi prebuja svojo enkratnost, naj bo (ravno prav) kritičen do družbe, naj se ukvarja s seboj, a ne na narcisoiden, temveč na ustvajralen način.

Levinas, francoski filozof 20. stoletja v svoji etiki išče in najde dokončen izstop iz egocentrizma preko etične odgovornosti do drugega. Klic drugega me prebuja iz zaverovanosti vase, iz moje “egologije”. Drugi mi omogoča izstop iz mene samega in me popelje tja, kjer še nikoli nisem bil. Pogoj za izstop je torej ta, da etično prisluhnem drugemu človeku in opazim njegovo stisko, nato pa da odgovarjam na njegovo prošnjo. Ko mu pomagam se sam prebujam v odgovorno bitje. Vse skupaj nadgradi s svojim pojmovanjem časa “danes je jutri”, ki nakazuje, da ni več časa za odlašanje. Trpljenje drugega je tukaj in zdaj. Vse kaže, da so nevladni, prostovoljni sektor, še toliko bolj pa neformalni odnosi med ljudi, tisti, k se odzivajo danes in v dobro drugega. Vendar pri svojih interesih ne smemo biti preveč goreči, saj lahko s tem dosežemo nasprotno od željenega. In medias res, prava mera, zmernost in iskanje ravnotežja med jinom in jangom je pravilen odgovor tudi na tem področju.

Še vedno je aktualen tudi Kant, ki s svojim kategoričnim imperativom naroča, naj delam tako, da bo lahko moje življenjsko ravnanje maksima (tj. pravilo ali moralni zakon) za vse ljudi. V obliki zlatega pravila se bolj ljudsko sliši zapoved “ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da bi drugi storil tebi”. To misel nadgradi Hans Jonas, ko razmišlja o današnjem odnosu do narave in človeka in pravi, da naj zakon ne velja le za vse ljudi, ampak tudi za prihodnje rodove. Imamo znanje, danes znanost zmore več kot sme realizirati, saj si ne moremo več dovoliti vsega kar bi želeli. V dobro nas in prihodnjih generacij.

Že misel na to, da vem, da so okoli mene ljudje moje generacije, ki jim ni vseeno in ki se angažirajo ne zaradi denarja, ampak zaradi izkušnje, me spravlja v dobro voljo. Verjetno bi morala biti bolj družabna ter bi imela tako priložnost spoznati še več podobno mislečih. Vse res kaže, da kolikor smo ljudje zliti z družbeno moralo, se prej ali slej najde tudi vedno več ljudi, ki nočejo biti (g)noji z glavo v pesku, ampak želijo delovati drugače, po svoje.

Goreči plamen z zahajajočim soncem počasi izgublja energijo in moč, a iskra ostaja. Naj se iskra čim večkrat prižge, in naj me njen plamen greje od znotraj in zunaj. Proti novi pomladi … na poti v novo prebujenje narave, tebe in mene.

ß

27/01/2010

Fletn

Vloženo v: Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 14:22

Januarsko izpitno obdobje je tako rekoč mimo. Mislim, da zelo uspešno, na nekatere rezultate pa sicer še čakam. En kolokvij še pride, a je še daleč. Sonce vabi, da se mu pridružim. Savna vabi, da se spotim in prepotim in predvsem malo sprostim. Kolebnica čaka, da malo poskočim in pozabim na vse ideje, ki sem jih sprejela tekom učenja. Sanke ne želijo biti več prašne, jaz pa si želim malo adrenalina, predvsem pa veliko zraka. Brezkofeinske kavice že dolgo nisem spila, tako da sledi tudi kakšen brezskrbni čvek. Še kakšen film, da se nasmejim kakšni dobri slani šali.

Tole pa za lepši dan … men je fletno =)

25/01/2010

Predstavitev prostovoljnega dela v Gvajani

Vloženo v: Dogodki,Družba,Fotografija — Vedno boljse @ 20:30

Skupina sedmih prostovoljcev smo neko poletje tri tedne delovali v vasi Kurukabaru sredi tropskih pragozdov, v Gvajani, to je severna državica Južne Amerike. Bili smo na misijonu med ameroindijanskim plemenom Patamona.

Naše geslo na majicah se je glasilo: Wanna be Patamona? Eat cassava. Dejstvo je, da je področje omenjene vasi zelo pusto in ni naklonjeno gojenju različnih kultur, tako da je nihovo osnovno živilo kasava. To je gomoljnica, iz katere pridelajo marsikaj – moko iz katere naredijo kasavin kruh, nekaj podobnega bulgurju ali kuskusu in predstavlja glavno jed, naredijo tudi nekakšno vino rdeče barve …

Otroci tega plemena so bistri, imajo dober smisel za humor, z začetne plašnosti so se prelevili v razpoložljive otroke, ki radi igrajo nogomet in odbojko. Naučili smo jih med dvema ognjema in upam, da jo še vedno igrajo.

Več lahko izveš v sredo, 27. januarja 2010 ob 20. uri v Jožefovi dvorani v prostorih MIC-a (Ljubljana – center – Poljane; za točno lokacijo pokliči ali piši).

21/01/2010

Le kaj skriva moje ime?

Vloženo v: Razmišljanja — Vedno boljse @ 15:33

Kaj dejansko pomeni moje ime,  s katerim se istovetim že odkar se zavedam sama sebe? Čeprav smo pri pouku latinščine razlgali pomene imen, me ravno tisto uro ni bilo pri pouku, in nikoli niti nisem šla do profesorice, da bi jo povprašala. No, na faksu me je en profesor pripravil do tega, da sem šla na hitro pobrskati o pomenu imena Ana. Kaj več pa preberi spodaj, povzela sem namreč več internetnih virov.

V hebrejščini beseda Ana pomeni “milina”. Skozi zgodovino so se pojavljale različne izpeljanke, npr. Hana, Anica, Anka. V Sloveniji zelo pogosto ime Anita je španska izpeljanka iz imena Ana, redkejše, a vendar tudi pri nas znano ime Anika pa je švedska različica tega imena.
Različice imena: Anči, Ančica, Ančika, Ančka, Anda, Ane, Anela, Anelija, Aneli, Anemari, Anemarija, Aneta, Ani, Anika, Ankica, Anita, Anja, Anka, Anna, Anuša, Anuška, Nana, Nani, Nanica, Nanika, Nanja, Nanča, Nuša, Nuši, Nuška.

Legenda:
Joahim in Ana, starša Device Marija sta bila kraljevega Davidovega rodu. Kmalu po poroki sta razdelila svoje premoženje na tri dele: za svetišče, za ubožce in za njuno preživnino. Nista pa imela otrok, ki sta si jih zelo želela. Ana je kakor svoj čas Ana, mati preroka Samuela, molila v Gospodovi hiši, naj se Gospod ozre nanjo in ji da sina, ki ga bo Bogu darovala vse dni svojega življenja.

Legenda pripoveduje, da je angel zakonca potolažil in jima razodel, da bosta dobila hčer, ki bo v veselje vsemu človeštvu; dasta naj ji ime Marija. Razodeta verska resnica pa je, da je bila Marija, Anina in Joahimova hči, spočeta brez madeža izvirnega greha. Voščimo srečo zaradi te odlike srečnim staršem! Štirinajst dni po rojstvu sta Joahim in Ana dala svoji hčerki ime Mirjam, po naše Marija.

Stara poročila vedo povedati, da sta starša peljala Marijo še čisto mlado v tempelj, jo Bogu darovala, kakor sta se bila zaobljubila, in jo v Jeruzalemu dala v tempeljski zavod za deklice, sama pa sta se vrnila domov. Kako sta se potem veselila tistih dni, ko sta vsako leto za tri velike judovske praznike romala v Jeruzalem, da bosta spet videla svojo drago hčer.

Beseda Ana pomeni po slovensko »milina«. Jezusova stara mati je res morala biti sama milina, da je bila vredna roditi in vzgajati samo božjo Mater. Milina ji je bila pač tudi razlita prek obličja.

Ano upodabljajo, ko razlaga Mariji Sveto pismo; zelo mnogo podob in kipov jo kaže kot sv. Ano »Samotretjo«, ko objema svojo hčer Marijo in dete Jezusa. Kako je Ana priljubljena svetnica, dokazujejo številna krstna imena po vsem svetu.

__________________________________________________________________________________________
In kaj o milini piše v SSKJ-ju? Milina je lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino. Kaj pomeni mil? – ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz; – ki prijetno, blago učinkuje, – poln dobrote, ljubeznivosti, – malo strog, malo hud, – ki se ne pojavlja v izraziti obliki, – ki vzbuja usmiljenje, ganjenost, – drag, ljub.

Če sem odraščala med fanti, ki so me navajali na manj milo okolje in principe, katere sem razvila zaradi preživetja med njimi, mi je vsaj ime v uteho, da ohranjam nekaj milega v sebi. Če ne drugega, pravijo, da to izraža moj (otroški) obraz.

Povzetek:
Pomen: ljubkost, milina
Izvor: svetopisemsko ime, ime Marijine matere
Izvorna oblika: Hannah
God: 26. julij

16/01/2010

Oreo shake

Vloženo v: Kuhinja,Recepti — Vedno boljse @ 20:23

V Laosu – v Luang Prabangu sem prvič prišla v stik z oreo shake-om. Ne spomnim se točno, kaj vse je vseboval, sigurno pa Oreo piškote, ki jih je v Sloveniji moč kupiti v Mullerju, morda še kje drugje. Kakorkoli, malo na pamet malo po receptih, smo danes doma naredili nekaj podobnega oreo shake-u.

Prva verzija: banana, 4 oreo piškoti, vanilijevo in navadno mleko, če mešalnik zdrži, je obvezen dodatek ledu
Druga verzija: vanilijev puding, vanilijevo mleko, 3 oreo piškoti, enako velja za led

Morda nobena različica še ni bila popolna, tako da bo potrebno še malo preizkušati različne ideje, različne deleže različnih sestavin pa bo napitek sčasoma vedno boljši. Danes napitka nisem fotografirala, prilagam pa sliko iz internetnega vira. Pa še sliko embalaže Oreo piškotov.

ß

15/01/2010

Malo o šoli in šolskem sistemu

Vloženo v: Družba,Faks,Razmišljanja — Vedno boljse @ 22:21

Pred dnevi sem se učila primerjalno peadgogiko, kjer se vsebina tiče šolskih sistemov, predvsem evropskih. Seveda obravnavamo tudi koncpete pravičnosti v šolskih sistemih. No, obešanke tedna v tokratki Oni so me nasmejale:

Vesna Godina, profesorica kulturne antropologije:
»Naš šolski sistem je eden najbolj šovinističnih šolskih sistemov in tudi eden najbolj nepravičnih.« Jana, 5. 1. 2010; o neenakem položaju otrok iz nižjih slojev in marginaliziranih skupin pri pridobivanju znanja

Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport:
»Ministrstvo k imenovanju ravnatelja daje le mnenje, ne moremo ga zamenjati, pa če še tako slabo dela. Enako velja za učitelje: ni jih mogoče odpustiti, četudi so evidentno zgrešili poklic.« Dnevnik, 7. 1. 2010; o tem, da na ministrstvu ne znajo rešiti težav v zvezi s slabšimi dosežki šolajoče se mladine

Še na iz drugega vira informacij: Drago Kos pravi:
»Ali imamo nadpovprečno bolano študentsko populacijo, alipa zdravniki svojega dela ne opravijo tako kot bi ga morali opraviti«. (o zdravniških potrdilih študentom za podaljšanje absolventskega statusa na Univerzi v Ljubljani).

14/01/2010

Palačinke

Vloženo v: Faks,Kuhinja — Vedno boljse @ 20:41

Nisem strastna ljubiteljica palačink, raje pojem kakšno dobro zelenjavno juho. Ampak danes sem si eno naredila … palačinka z nutelo in kokosom je bila super vzpodbuda na poti na izpit.

13/01/2010

Choose your sandwich

Vloženo v: Kuhinja — Vedno boljse @ 09:05

Na spletni strani CHOW - recipes, cooking tips, resources, and stories for people who love cooking ali zd rugimi besedami food, drink, fun lahko najdete tudi najbolj slastne sendviče. Sama sem si izbrala zavitek z namazom iz leče z melaso iz granatnega jabolka. Poglej si še preostale sendviče in si izberi najboljšega po tvojem okusu!
Poleg tega na spletni strano CHOW najdete veliko uporabnih idej, ki vam lahko popestrijo vsakdanje prehranjevanje ali nove recepte za sestavine, ki jih ne poznate ali ne veste, kako se z njimi spoprijeti.

Naprej »