Vedno boljše =)

27/07/2010

Lepega poletnega dne

Vloženo v: Naokoli,Razmišljanja — Vedno boljse @ 23:09

Čeprav je poletno ozrače že močno prisotno, jaz še kar nisem imela pravih počitnic (čeprav na nek način počitnikujem vsak dan znova). Sicer sem si vmes dni polepšala s kakšnim izletom na Cres, v Bohinja, Grosuplje ali v Trst, drugače pa sem večinoma pisala diplomo, malo hodila v (novo) službo, včasih preizkusila kakšen nov recept, poleg tega pa se tudi tokrat nisem ognila manjšemu pospravljanju po hiši.
Dnevi tečejo, jaz pa končno lahko zabeležim, da sem diplomsko nalogo napisala do konca, tudi strani so pravilno oštevilčene, tekst je lektoriran, priloga urejena, naslovna stran in povzetek napisana itd. Zdaj je na vrsti pregled diplome pri mentorici in njena potrditev (z morebitnimi manjšimi popravki), nato tehnični pregled in zagovor – le ta bo po trenutnih načrtih konec septembra ali začetek oktobra.
Konec julija je pa res že skrajni čas za novo popotniško dogodivščino. Jutri se odpravljam na vzhod, morda se na blogu kaj javim . Končno se bom zopet sprehajala po letaliških halah, se čekirala, stopila na avionske stopnice in pri tem uživala. Trenutno razpolagam z mešanimi občutki, kaj naj pričakujem od Romunije. Glede na prebrane komentarje in osebne zgodbe kolegov, je sinteza njihovih občutkov ambivalentna. Upam predvsem to, da s Tamaro ne bi imeli preveč stika s cucki in psi, da bi našli ustrezne prevoze in naleteli na prijazne ljudi, vse drugo si bova pa že sami uredili mimogrede. Ali sem pri sebi ustvarila določena pričakovanja, za katera sploh ne vem, se bo pokazalo v prvih dneh potovanja.

120 evrov odločno preveč!

Vloženo v: Družba,Kolesarjenje,Okolje — Vedno boljse @ 12:30

Zvezi kolesarjev v Mariboru in Ljubljani sta podali izjavo za javnost, v kateri menita, da je policija prestroga do kolesarjev:

Policijska strogost do kolesarjev se povečuje

V zadnjih dnevih dobivamo veliko pritožb občanov o povečanem policijskem nadzoru nad kolesarskim prometom in visokih kaznih za neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Prav tako je bilo o tej problematiki možno v zadnjem času zaslediti pogostejše poročanje nekaterih slovenskih medijev.

Policija najpogosteje sankcionira vožnjo v nasprotni smeri kolesarske steze, kazen za ta prekršek pa znaša 120 evrov. (Zgolj za primerjavo: odvoz nepravilno parkiranega avtomobila s pajkom znaša denimo v Mariboru 80 evrov). Število podeljenih kazni se je v letošnjem prvem polletju povečalo za več kot 100% v primerjavi z enakim obdobjem lani. (Vir: Dnevnik)

Ker se uporaba koles v enem letu zagotovo ni podvojila, je evidentno, da se policijska strogost do kolesarjev povečuje hitreje kot napreduje rast kolesarskega prometa.

Zdi se nam problematično, da je policija tako rigorozna do uporabnikov koles iz naslednjih razlogov:

-          s tem ne razrešuje osnovnega problemaneurejene kolesarske infrastrukture , ki je za uporabnike povečini nepraktična, nevarna, neudobna in nedostopna, hkrati pa neusklajena in neintegrirana v prometni sistem kot celoto,

-          s tem preprečuje ljudem, da bi pogosteje uporabljali kolo kot najcenejše in najmanj škodljivo prevozno sredstvo ter spodbuja nadaljnjo uporabo avtomobilov,

-          prikriva dejstvo, da so avtomobili največja grožnja naši varnosti, zdravju, okolju in ekonomskemu razvoju,

-          ustvarja ozračje napetosti, nezadovoljstva in razdora med kolesarji in ostalimi udeleženci v prometu.

Popolnoma se zavedamo pomembnosti cestnoprometnih predpisov in njihovega izvajanja, saj so ta garant za varno in udobno vključitev vseh udeležencev v prometu. Niso pa predpisi dovolj, saj je navsezadnje infrastruktura tista, ki pogojuje obnašanje ljudi. In dokler bo infrastruktura kolesarjenje onemogočala, vožnjo z avtomobili pa še bolj spodbujala, bodo kolesarji pogosteje tudi kršilci predpisov, saj bodo v to prisiljeni. Pogoste so namreč situacije, ko kolesarji zavestno naredijo prekršek zaradi svoje varnosti.

Rešitev za omenjene probleme vidimo v tem, da se kolesarski promet začne obravnavati bolj celostno in se ga integrira v prometni sistem na način, da se ga ne krči ali omejuje pod pretvezo varnosti kolesarjev. Vsaj do sedaj se je izkazalo, da so bili strahovi o ogroženosti kolesarjev bolj namenjeni povečanemu udobju vožnje z avtomobili.

Dokazano je dejstvo, da prometna varnost narašča s povečanim številom uporabe koles. Policija tako s svojo strogostjo do kolesarjev, na dolgi rok ne prispeva k dvigu varnosti, ampak zgolj vzdržuje sedanje neurejeno stanje in ga prelaga na nedoločeno prihodnost.

V nadaljevanju podajamo ključne rešitve, ki bi jih v Sloveniji bilo potrebno izvesti, da bi sledili trendom držav z razvito kolesarsko in prometno kulturo. Spodaj so podani predlogi, ki se nanašajo predvsem na način izvedbe in vodenja kolesarskega prometa na različnih tipih prometnih površin, odvisno od okolja, gostote prometa in najvišje dovoljene hitrosti:
-          Izven naselij (do 90km/h)
Kolesarske poti samostojno ali kolesarske steze na pločniku, ki se preuredijo v dvosmerne (po ZVCP so kolesarji in pešci pri tej opciji v legalni situaciji).
-          Mestne vpadnice– štiripasovnice (do 90km/h)
Kolesarska steza na pločniku, ki se na obeh straneh ceste preuredi v dvosmerno (po ZVCP so kolesarji in pešci pri tej opciji v legalni situaciji) ali kolesarski pas na cesti, ki si ga kolesarji delijo z avtobusi.
-          Glavne ceste v naseljih (do 50km/h)
Kolesarski pas na cesti, ločeno od pešcev in nikakor ne na pločniku. V bolj urbanih območjih, kjer je to dopustno, naj se te površine preuredijo v območja umirjenega prometa.
-          Območja umirjenega prometa (do 30km/h)
Kolesarji si cesto enakovredno delijo z avtomobili in imajo na teh površinah prednost. Uvede se poseben znak (talna oznaka) – v ZDA je znan pod imenom »Shared lane marking – Sharrow« in je postavljen na sredino voznega pasu.
-          Cone za pešce (hitrost pešca)
Kolesarji se lahko vozijo samo s hitrostjo pešcev, ki imajo na teh površinah absolutno prednost.

Vsi ti ukrepi so že danes možni v okviru obstoječe zakonodaje. Tudi cena za izvedbo teh ukrepov je minimalna v primerjavi z ukrepi, ki so namenjeni večji pretočnosti avtomobilov. Cena enega krožnega križišča se denimo giblje med 500.000 in 1.000.000 evri.

V preteklosti smo že naleteli na posmeh in ignoranco nekaterih posameznikov, češ, da je mešanje kolesarjev in avtomobilov v Sloveniji nemogoče zaradi naše mentalitete. Ti argumenti so povsem nepreverjeni in zasnovani na strahu, saj so kolesarji na cesti z avtomobili (do 50 km/h) dokazano bolj varni: prej so opazni, njihova dejanja so predvidljiva, ne prihajajo v konflikte s pešci, pravila vožnje so jasno določena.

Od pristojnih institucij, ki se ukvarjajo s prometom pričakujemo, da bodo naše predloge upoštevali z vso potrebno resnostjo in nas po potrebi vključili v konzultacije ter končno uvideli, da se s policijsko represijo ne pride daleč, ampak so potrebne sistematične, celostne in dolgoročne rešitve.

Za novo kulturo mobilnosti in dostopnost vseh!

Slovenska kolesarska mreža

26/07/2010

Tortilje

Vloženo v: Kuhinja — Vedno boljse @ 22:43

Poleti je res enostavno in hitro narediti tortiljo, tudi brez ostalih prilog si po eni ali dveh že dovolj sit; pravzaprav so vse priloge na fotografiji bolj izjema kot pravilo. Doma jo delamo na svoj način, predvsem ponavadi niso preveč mehiškega okusa, ampak prej ličijo na azijo, pa vendar so vsakič znova odlične, in hkrati lahke za te vroče dni. Kdo je jedel obrok, ki ga prizakuje fotografija, pravzaprav ne vem (možnosti sta pa le dve), prav tako se ne spomnim, kdo je kuhal (zopet sta možnosti le dve). Ni pomembno, kdo je kuhal in kdo jedel, dejstvo je, da jih z različnim, a podobnim nadevom pojemo nekaj na teden.

Osebno mnenje: odlična popestritev utečenega vsakdanjega jedilnika! Sveže, lahko, ne vsebuje makaronov, riža in krompirja ( a te vseeno nasiti), v nadev lahko dodaš tudi koščke mesa, predvsem pa z veliko sveže zelenjave, kjer je prednost to, da uporabiš tisto, kar imaš trenutno doma: bučke, korenje, čebula, paprika, paradižnik, zelje, melancani, če nisi zbirčen (ali če ostane kaj od prejšnjega dne) tudi blitva, kumare, stročji fižol, korzua …

Polnjeni paradižniki

Vloženo v: Kuhinja — Vedno boljse @ 10:34

Eno izmed kosil prejšnjega tedna. Dober tek!

ß

25/07/2010

Današnji triatlon

Vloženo v: Družba,Šport — Vedno boljse @ 13:11

Včerajšno željo po rolanju sem danes uresničila. Proga ni bila dolga, sem pa odkrila novo krožno pot, ki jo bom verjetno prerolala še večkrat. Spontano sva z Matevžem prišla na idejo plavanja in jo tudi realizirala. Ker sva dan začela tako športno, je bilo potrebno najti še tretjo disciplino. Malo za šalo malo za res, sem za tretjo disciplino predlagala delo na računalniku in nas nasmejala. Današnji ritem nam enostavno zapoveduje ne samo rekreativne ampak tudi virtualne discipline. Zaenkrat je rezultat triatlona neodločen, zmagal bo torej tisti, ki bo danes dlje časa zdržal delati na računalniku. No, rezultat je verjetno že vnaprej znan. Pa vseeno, zmagi naproti!

21/07/2010

Strokovnjaki

Vloženo v: Družba,Razmišljanja — Vedno boljse @ 22:53

Sufijska zgodba pripoveduje (v Anthony de Mello: Ptičja Pesem):
Moža, o katerem so menili, da je mrtev, so njegovi prijatelji hoteli pokopati. Ko so se ravno pripravljali, da bodo sustili krsto v jamo, je mož nenadoma oživel in začel razbijati po pokrovu.
Odprli so krsto in mož je sedel. “Kaj pa počenjate?” je zaklical zbrani množici. “Saj vendar vidite, da sem živ in ne mrtev”.
Vsi so osupli molčali. Naposled je eden izmed žalujočih dejal: “Prijatelj, tako zdravniki kot duhovniki so ugotovili, da si mrtev. Strokovnjaki pa se vendar ne motijo”!
In spet so pribili pokrov na krsto in moža pokopali, kakor se spodobi.

Čeprav zgodba seže v daljno preteklost, iz nje razberem debelo zrno resnice, ki sovpada z družbeno realnostjo danes!

17/07/2010

Vsak me nagovarja drugače

Vloženo v: Fotografija,Naokoli — Vedno boljse @ 19:45

ß

ß

ß

ß

ß

ß

ß

ß

ß

ß

ß

ß

07/07/2010

Proti koncu, kaj pa zdaj?

Vloženo v: Faks,Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 20:37

Diplomca gre proti koncu. Po dovršenem teoretičnem delu sem nadaljevala z zelo obsežnim empiričnim delom. Po nekaj dneh vztrajnega pisanja je tudi le ta končan. Vseh 90 strani sem dala v pregled in komentar mentorici, tako da po včerajšnjih govorilnih urah lahko zapišem, da me do končane diplome čakajo le še nekateri elementi: povzetek s prevodom, uvod z raziskovalnimi vprašanji (idr.), nekaj grafkov, sklepi in zaključek, ureditev obsežne priloge ter nekaj tehničnih dodatkov in popravkov (naslovnica, izjava, posodobljeno kazalo in literatura ipd.). Hkrati pa moram paziti, da število strani (brez priloge) ne bo preseglo stotico (čeprav že zdaj vem, da bo šlo vsaj malo preko).

Kaj pa zdaj? Vse kaže, da to poletje ne bo tako razgibano kot večina do zdaj. V juliju bom očitno malo delala, konec koncev se je nekaj prednostnih nalog končno sprostilo, tako da v ospredje lahko pridejo nekatere druge prioritete. Delo trenutno sicer ni glavna prioriteta, saj je le poletje – in poleti se hodi naokoli. Do Romunije me čaka še nekaj hladnejših dni v pisarni ter nekaj vročih dni prelestne Ljubljane, skok v Grosuplje k Romom, kakšen kolesarski izlet in kuharski utrinek, vsaj ena dobra knjiga, vsekakor pa tudi še dan ali dva za dokončanje začetega – diplome (in grafologije).

In kaj potem? Ko so me v srednji šoli za razredni časopis vprašali, kje se vidim čez 30 let, moj odgovor na nek način ni bil najbolj zgovoren. Najprej sem bila nad njim tudi sama presenečena, a sem ogotovila, da je moja nevednost dejstvo in me spremlja večino dni. Do zdaj se še nisem opredelila na neko ozko področje. Ali je to dobro ali slabo, ne vem. Morda je razlog v tem, daimam veliko interesov (in sposobnosti), zato enostavno ne vem, na katero področje bi se specializirala. Po drugi strani je to lahko velika prednost zame, saj ponuja možnost opravljanja veliko (raznolikih) del in širjenje znanja (in izkušenj) na več področjih. Čeprav zaradi “nevednosti” delujem bolj nesigurno in morda zmedeno, imam pri sebi relativno jasno (na svoj način) postavljene cilje, ki bi jih nekoč želela uresničiti. Sicer se pa cilji z novimi izkušnjami preoblikujejo in spreminjajo skorajda iz dneva v dan. Kaj me čaka čez mesec ali leto dni, enostavno ne vem. Lahko si mislim, lahko načrtujem, a ničesar ne morem zagotovo trditi. Tako sebe kot druge prepuščam valovom začarane nevednosti.

Naprej »