Vedno boljše =)

07/07/2010

Proti koncu, kaj pa zdaj?

Vloženo v: Faks,Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 20:37

Diplomca gre proti koncu. Po dovršenem teoretičnem delu sem nadaljevala z zelo obsežnim empiričnim delom. Po nekaj dneh vztrajnega pisanja je tudi le ta končan. Vseh 90 strani sem dala v pregled in komentar mentorici, tako da po včerajšnjih govorilnih urah lahko zapišem, da me do končane diplome čakajo le še nekateri elementi: povzetek s prevodom, uvod z raziskovalnimi vprašanji (idr.), nekaj grafkov, sklepi in zaključek, ureditev obsežne priloge ter nekaj tehničnih dodatkov in popravkov (naslovnica, izjava, posodobljeno kazalo in literatura ipd.). Hkrati pa moram paziti, da število strani (brez priloge) ne bo preseglo stotico (čeprav že zdaj vem, da bo šlo vsaj malo preko).

Kaj pa zdaj? Vse kaže, da to poletje ne bo tako razgibano kot večina do zdaj. V juliju bom očitno malo delala, konec koncev se je nekaj prednostnih nalog končno sprostilo, tako da v ospredje lahko pridejo nekatere druge prioritete. Delo trenutno sicer ni glavna prioriteta, saj je le poletje – in poleti se hodi naokoli. Do Romunije me čaka še nekaj hladnejših dni v pisarni ter nekaj vročih dni prelestne Ljubljane, skok v Grosuplje k Romom, kakšen kolesarski izlet in kuharski utrinek, vsaj ena dobra knjiga, vsekakor pa tudi še dan ali dva za dokončanje začetega – diplome (in grafologije).

In kaj potem? Ko so me v srednji šoli za razredni časopis vprašali, kje se vidim čez 30 let, moj odgovor na nek način ni bil najbolj zgovoren. Najprej sem bila nad njim tudi sama presenečena, a sem ogotovila, da je moja nevednost dejstvo in me spremlja večino dni. Do zdaj se še nisem opredelila na neko ozko področje. Ali je to dobro ali slabo, ne vem. Morda je razlog v tem, daimam veliko interesov (in sposobnosti), zato enostavno ne vem, na katero področje bi se specializirala. Po drugi strani je to lahko velika prednost zame, saj ponuja možnost opravljanja veliko (raznolikih) del in širjenje znanja (in izkušenj) na več področjih. Čeprav zaradi “nevednosti” delujem bolj nesigurno in morda zmedeno, imam pri sebi relativno jasno (na svoj način) postavljene cilje, ki bi jih nekoč želela uresničiti. Sicer se pa cilji z novimi izkušnjami preoblikujejo in spreminjajo skorajda iz dneva v dan. Kaj me čaka čez mesec ali leto dni, enostavno ne vem. Lahko si mislim, lahko načrtujem, a ničesar ne morem zagotovo trditi. Tako sebe kot druge prepuščam valovom začarane nevednosti.

Ni komentarjev »

Komentarjev še ni.

RSS tok za komentarje tega prispevka. TrackBack URI

Komentiraj!