Vedno boljše =)

06/11/2010

Gremo mi po svoje

Vloženo v: Dogodki,Filmi,Fotografija — Vedno boljse @ 11:29

Te in prihodnje dni smo in bomo taborniki napolnili kar nekaj kino dvoran. Včeraj je namreč v ljubljanskem Koloseju in v drugih večjih slovenskih mestih začel igrati film Mihe Hočevarja z naslovom Gremo mi po svoje. Mladinski film so označili za komedijo, kar lahko po glasnem smehu dvorane brez dvoma potrdim. Tudi sama sem se sproščeno in glasno nasmejala različnim komičnim pripetljajem.
Postavitev filma v kontekst poletnega taborjenja pripravi okvir za zgodbo, ki pa se ne razvije tako močno kot bi se morda lahko. Zgodbo pravzaprav predstavljajo komični izseki dogajanja med člani taborniškega rodu Zviti svizec, zaplete pa se predvsem s prihodom športno-kulturno-rekreacijskega društva,  ki svoj tabor postavi nasproti taborniškemu.
Ves film je postavljen v naravno okolje, snemali so ga v Bovcu, na Pokljuki, Kaninu, Mangartu, pa tudi na Zelenici in v okolici Ljubljane. S postavitvijo zgodbe v naravo se je film razbremenil okov zidov, ki smo jih v slovenskih filmih vajeni, pridobil pa dodatno privlačnost, sa so pokrajinski posnetki več kot odlični. Morda ravno zato film tako sproščeno “diha”, pa tudi igra ni zategnjena, ampak tekoča, brez klasične tišine in doglih (monotonih) prizorov. Morda pa je taborništvo z Zrnecem na čelu tisto, kar film naredi privlačen, pa tudi humoristično zabaven. Poleg vsega mladi igralci prepričljivo odigrajo svoje vloge, z dialogi in (nevmesnimi) pripombami prispevajo k humorju in dinamiki filma.
O tem ali je taborniško življenje prikazano v filmu vsaj približno realno ali ne, bi vsak rod na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj povedal svojo zgodbo. Vsekakor so liki, pripetljaji in dogodki karikirani do te mere, da pri občinstvu vzbudijo vale smeha. A vendar močno upam, da se na taborih ne poje toliko čipsa, da je poleg zmedene starešine s svojimi problemi in dveh ubogljivih nemočnih vodnikov na taboru še kakšen starejši (in odgovoren) več, da otroci od doma ne prinesejo toliko elektronskih igračk, da se na taboru ne porabi toliko balonov, da tabor ni preveč razpuščen, ampak je večji poudarek na programu in tudi varnosti in še kaj. Zanimivo pa bi bilo na taboru vpeljati nov (netaborniški) večer, kjer bi za GGje organizirali ples. Morda bi bil tabor deležen večjega obiska?
Gremo mi po svoje je preprost, humoren, dinamičen in dober film, vreden ogleda. Predvsem naj se ob njem nasmeje čim več taborniških in skavtskih obrazov ter morebiti celo dobijo kakšno idejo za popestritev poletnega programa. Vsi preostali pa prav tako vabljeni k ogledu, saj mislim, da film lahko prepriča gledalca, če ne drugače z izvirnimi šalami in situacijsko komiko.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Pa še trailer:

Komentar: 1 »

  1. More bit še večji filing gledat tole kot tabornik :)
    Meni je bilo že poznavanje ene igralke fascinantno… kaj šele k dejansko z njimi podoživljaš še kakšno svojo zgodbico ;)

    komentar od Laasya — 01/02/2011 @ 22:12

RSS tok za komentarje tega prispevka. TrackBack URI

Komentiraj!