Vedno boljše =)

20/06/2010

Vitamini, vitaminizirati se

Vloženo v: Faks,Razno,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 22:06

Kljub nekaterim idejam, o katerih bi zapisala kakšno besedo ali dve, trenutno nimam prave volje in motivacije. Večino časa namenjam pisanju diplome, kar vključuje kar nekaj dela za računalnikom, pa tudi branja na splošno. Vsako dodatno ukvarjanje s pisanjem in izražanjem mi trenutno ne predstavlja izziva, saj imam dovolj drugih informacij, predvsem pa imam dovolj monitorja. Morda pa je le potrebno, da ideje bolj dozorijo, preden ugledajo zeleno luč.

Naj vam zaupam le to, da je sezona češenj tu! Vsak dan znova uživam ob zobanju dnevne količine češenj. Na dnevnem meniju se najdejo tudi okusne marelice. Poleg tega je mami tudi že otvorila sezono nabiranja borovnic. Čakam še na maline in breskve.

Zaključek: nastopil je čas vitaminiziranja in mineraliziranja. Jupi!
Namig: čas bo za kakšen kolesarski izlet in/ali fotografiranje. Jupi!

ß


ß


04/06/2010

Štancanje

Vloženo v: Družba,Faks,Razmišljanja — Vedno boljse @ 14:43

V okviru diplomske naloge sem si zadala narediti nekaj intervjujev, a si takrat še nisem predstavljala, da se bo vse skupaj razširilo na 13 intervjujev dolgih vsaj eno uro. V naslednjem tednu me čaka le še en intervju, vse ostale imem tudi že prepisane. Kdor se še ni soočil s prepisovanjem intervjujem, mu lahko povem, da delo ni dinamično, pravzaprav je precej duhamorno, tvoja rit pa se povsem zleze s stolom. Mislim, da sčasoma postaneta rit in stol enake oblike, kdo prevzame katero obliko pa presodi sam. Prepisovanje intervjujev je dolgotrajno in zaradi tega tudi utrudljivo, enolično početje. A vendar sem s tem delom že močno proti koncu. Vzelo mi je veliko, menim celo, da preveč časa glede na to, da danes dipoloma ne predstavlja posameznikovega vrhunca, ampak zgolj štancanje diplomantov. Kaj pravzaprav pomeni štancanje? SSKJ odgovarja, da štancati pomeni “na stiskalnici serijsko izrezovati, obrezovati, oblikovati predmete, navadno iz pločevine”. Diplomirati tako pomeni proizvajati (pre)dolg niz posameznikov, ki svojo stopnjo izobrazbe dokazujejo s pločevinastimi izdelki, katerih smisel ni več kvaliteta in lastno raziskovanje, temveč zaradi želje po doseganju serijske številčnosti prevladuje kvantiteta s povzetki drugih. Res imamo veliko diplomantov in ravno toliko spisanih diplom, a vendar je razlika med kakovostjo izdelkov ogromna. Marsikatere diplome dosegajo nivo popolne ne-kakovosti, v nasprotju s tem pa se jih najde kar nekaj, ki kažejo na izredno kvaliteto in raziskovalno žilico posameznika. Glede na subjektivni pogled povprečja kakovosti diplom, te izredno dobre diplome po mojem mnenju ustrezajo standarom magistrske ravni izobrazbe. Razlike so očitne in velike. Če imaš preveč časa, si lahko ogledaš nekaj diplom neposredno na Cobissu (oteženo iskanje, ker ne išče le diplomskih del), lahko pa si tukaj ogledaš FDV diplome.

25/05/2010

To the garden

Vloženo v: Družba,Faks,Okolje — Vedno boljse @ 22:06

Jutri imamo predstavitev projektne naloge z naslovom Naš skupni vrt: medgeneracijsko vrtnarjenje v šolskem prostoru. S kolegicami smo skupaj zasnovale projekt, idejo katerega lepo povzame spodnji video prispevek.

17/05/2010

Prijeten konec tedna

Vloženo v: Faks,Filmi,Naokoli,Okolje,Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 16:46

V petek sem si z Matevžem v Kinodvoru ogledala film The Cove, v slovenskem prevodu Skriti zaliv. Film je dokumentarne narave ter prikazuje pokol delfinov v nekem japonskem mestu, kejr za pokol nihče ne ve. Aktivisti za ohranjanje delfinov izven ujetništva so se zbrali skupaj ter angažirano in iznajdljivo izpeljali projekt opazovanja skritega zaliva ter krutega dogajanje v njem. Posnetke in ostalo gradivo so uporabili tudi v namen tega dokumentarnega filma, ki ni le vsebinsko zanimiv, ampak je prava akcijska in avanturistična zgodba. Aktivistični projekt razkrinkanja pokola dalfinov je vsekakor tehnično zelo dovršen, skupaj sodelujejo strokovnjaki z različnih področjih, snemalna oprema je vrhunska, nočne akcije pa razburljive, mimo političnih konferenc in dogajanja na njih seveda ne moremo. Film vsekakor priporočam vsakemu, če te še nisem prepričala, te morda prepriča dejstvo, da je film pobral oskarja za najboljši dokumentarni film 2010 ter še preostalih 59 nagrad. Še opis s strani Kinodvora:

Zaspana morska laguna na japonskem obrežju skriva strašno skrivnost, ki jo je skupina neustrašnih posameznikov odločena razkriti svetu.

Mestece Taiji se na prvi pogled zdi delfinji raj, vendar se v odročnem zalivčku, ograjenem z bodečo žico in grozečimi napisi, skriva mračna realnost. Pod krinko noči se v tem zalivu japonski ribiči, ki jih podpira milijonska industrija vodnih zabavišč in trgovanja z delfinjim mesom, spuščajo v neverjetno okruten lov. Nikomur še nikoli ni uspelo pogledati onkraj bodeče žice, saj celotna lokalna in celo nacionalna birokracija naredi vse, kar je v njeni moči, da bi skrivnost zaliva ostala skrita za vse nepoklicane.

Rezultat njihovih napol legalnih naporov je pričujoči film: provokativna mešanica raziskovalnega novinarstva, ekološke pustolovščine in nepozabnih podob, ki se naposled izteče v obupan poziv na pomoč.

Ja, mesa že tako ali tako ne jem, včasih sem pojedla kakšno ribico, ampak počasi (če že ni) bo tudi temu konec. Pri prehranjevanju morskega življa je problematično predvsem to, da velike ribe (deflin, tune …) vsebujejo veliko živega srebra, ki je seveda nevaren in lahko povzroči zastrupitev, predvsem pa različne napake pri zarodkih. Zato nosečnicam priporočajo izogibanje morski hrani, predvsem tuni.

Dopoldanska sobota je minila v lahnem delu in opravljanju nekaterih bolj ali manj nujnih stvari, med drugim tudi pisanje projektne naloge. Naredila sem “zasilo”, tako da sva ob poldnevu pojedla instant nudle z zelenjavo in drobtinami. Popoldne pa sva se odpravila proti Metnaju, kjer smo (zopet) praznovali, tokrat tri rojstne dneve. Ja, srečanja in zabave pri kolegu na vikendu so fajn. Kar nekaj poznanih obrazov (in še več neznanih), zabavni trenutki, druženje predvsem s kolegi iz gimnazije, roštilj hrana (še dobro, da k čevapom paše ajvar ter da je bilo že pozno zvečer). Nekaterim trenutkom sem se res nasmejala, bolele so me mišice. Vsako druženje se enkrat konča. Čakala me je še nočna vožnja domov in mrzla postelja. Ugodovitev oz. vprašanje večera: kako je možno, da mi smrdi spodnja majica po cigaterih, ko smo vendarle bili ves čas zunaj in tudi krog ljudi, s katerimi sem se večinoma družila, nima kadilskih navad? No, že res, da so preostali kadili, pa vendar … smrdeli niso lasje ali pulover, ampak spodnja majica!??

Maj je čas, ko se vrstijo takšna in drugačna srečanja. Z Matevžem sva odšla še na obhajilo, Pri Peclju so nas relativno v redu postregli. Okolica je res fajn, le da imajo preveč prostora in zato tudi veliko različnih skupin ob istem času. Natakarji so malo zmedeni, a se trudijo. Pomankljivost je ta, da so nam najprej prinesli glavno jed, šele nato pa priloge. Tako so se postrvi in zrezki že skorajda ohladili, ko so na mizo prišli štruklji in krompir.
Nedeljsko popoldne je minilo v pisanju zanimive projektne naloge. Včasih je potrebno narediti tudi kaj za faks.

27/03/2010

Ekosofi in ekofili o ekoidejah

Vloženo v: Družba,Faks,Okolje,Razmišljanja — Vedno boljse @ 22:16

Knjiga Bernarda Nežmaha: Intervjuji: Ekosofi

Povzetek

Sedemnajst raznolikih intervjujev, katerih tema je skupna – ljubezen do (človeku prijaznega) okolja. Za dosego tega cilja pa je ključni element ravno človek sam in njegov vsakodnevni vpliv na okolje. Večina intervjuvancev se usmeri le na eno ali dve podorčji bolj ekološkega delovanja v vsakdanjem življenju, a izračajo tudi splošno ekološko zavest.
Tri zaokrožena področja dajejo uvid v že omenjeno pestrost in raznolikost ekoloških tematik. Varovanje okolja, neznani svetivi živih bitij in stili življenja. Ker nas obdaja okolje z vseh strani, moramo biti spoštljivi do domačega, lokalnega okolja, a tudi do okolja v svetovnem merilu. Ker živimo v sožitju z drugimi živimi bitji, moramo biti do njih prizanesljivi, v nasprotnem primeru sožitje ne bo več pravo in pravično. Ker živimo in imamo vsak svoj stil življenja, naj bo le to ekološko usmerjeno in zavedno, saj nam vsakodnevne navade spotoma vtisnejo tudi način razmišljanja ter pozornost do drugih in ne le do sebe. Gre torej za preplet ne le omenjenih področij, ampak mnogoplastnost človekovega bivanja in njegove narave, ki jo vse bolj spreminja v družbeno, a se ponovno začenja zavedati pomena naravnega in pristnega. Razvija se modrost bivanja na zemlji. O tem pričajo besede intervjuvancev.

Komentar

Sprva nisem bila navdušena nad obliko knjige, a priznam, da me je čisto vsak intervjuvanec s svojimi besedami dobesedno potegnil v svojo zgodbo in razmišljanje z določenega zornega kota. Skupaj je zbranih sedemnajst vsebinsko odličnih intervjujev, ki dajejo vpogled v posamezno (eko)tematiko in kažejo na angažiranost intervjuvancev. Dopade se mi termin ekološko opismenjevanje, saj je le to danes prav tako nujno kot opismenjevanje v prvih razredih osnovne šole. Ker živimo drug z drugim, v vedno večji skupnosti ter postajamo ena velika globalna vas, moramo res zavzeto in iskreno tudi medsebojno delovati (in ne drug proti drugemu). Narava in okolje v prvi vrsti nisva objekt izkoriščanja, ampak ju moramo razumeti kot subjekt simbioze s človekom.
Če se ozrem naokoli, hitro opazim Nietzschejev nihilizem in pasivno zlitje ljudi s splošno družbeno moralo, ki zaenkrat še ni (izrazito) naklonjena ekološkim idejam, vse preveč je usmerjena v pohlep, prekomerno potrošništvo in v egocentrizem. A ti intervjuvanci kažejo na to, da nočejo biti (g)noji z glavo v pesku, ampak želijo delovati, delovati drugače in na svoj način. Takšnih, predvsem ekološko kritičnih, osveščenih in dejavnih posameznikov zaenkrat še ni veliko, a Komat optimistično trdi, da se število ljudi z ekoidejami veča iz dneva v dan tudi v Sloveniji. Tudi sama sem tega mnenja. Menim, da je proces sicer relativno počasen, a počasi se daleč pride in tudi ekosofi bomo dosegli svoje cilje. Sicer pa se moramo nujno zavedati, da pretiravanje in enoznačnost ni pravilna rešitev. In medias res, prava mera, zmernost in iskanje ravnotežja med jinom in jangom je pravilen odgovor tudi med ekosofi in ekofili.

Diskusijska vprašanja

V kakšni navezi je človekov odnos do narave in okolja? Ali se kaže človekova odgovornost do narave (npr. Greischev pogled)?
V kolikšni meri imajo ekovrtci in ekošole v Sloveniji dejanske učinke na otroke? Le ti postajajo ekološko bolj zavedni ali le zavijajo z očmi, ko zopet spregovorimo o okolju in ekologiji?
Kakšni so stili življenja Slovencev? In zakaj se kaže interes varovanja okolja le na deklarativni ravni, ne pa tudi v praksi (torej tudi preko življenjskih stilov)?

04/03/2010

O računalniku

Vloženo v: Družba,Faks,Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 10:22

Če seštejem čas, ki ga preživim pred/za računalnikom, in če ta čas pretvorim v druženje z neko osebo, bi bila s to osebo definitivno najboljša prijatelja. Čas preživet skupaj ter skupne izkušnje so tiste komponente, ki močno gradijo prijateljstvo. Še dobro, da imam še kakšen drug hobi, da lahko računalnik prijateljuje sam s seboj in sam razmišlja o višjih življenjskih resnicah ali pa samo počiva. Dejstvo je, da se zadnje čase druživa kar malo preveč.

Skoraj žalostna je ugotovitev, zakaj vse potrebujem računalnik. In kako pogosto ga skoraj neizbežno potrebujem. Delo za faks zajema pisanje seminarjev, poročil in drugih prispevkov, brskanje literature (cobiss) in iskanje drugih relevantnih podatkov (organizacijskih, vsebinskih …). Zelo pozitivno je, da imamo spletno oglasno desko, tako že doma vem, če katero predavanje odpade, kako sem opravila obveznosti. Pri grafologiji je računalnik nujen. Čeprav grafologija preučuje pisavo človeka, torej ne printov in drugih tiskanih izdaj, je delo na računalniku neizbežno, saj je veliko hitrejše kot če bi analizo izdelala pisno, ročno. Tudi diplomsko nalogo moramo oddati v elektronski verziji, sicer pa bi bilo kakršna koli drugačna izvedba popolnoma potratna. Literature je vedno več dostopne na spletu, kar pomeni nekaj ur brskanja ter nato še branja. Na koncu me oči že kar bolijo od neprestanega gledanja v zaslon. Seveda je tu še osebna uporaba računalnika, vedno več in veliko stvari se zmenim preko e-maila, kjer vidim in koristim sicer veliko prednosti (hitro, enostavno, odgovarjaš, ko imaš voljo in čas …), poleg tega pišem spletni dnevnik, vendar mi je le to v veselje, temu se res ne bi želela odpovedati (četudi me bolijo oči). Seveda je potrebno pogledati kakšne fotografije in galerijo, prebrati kakšen foto ali potopisni blog, prebrati Ono (ker nismo naročeni na časopis, iti v knjižnico pa ni tako praktično, čeprav ni nemogoče) in marsikaj povprašati strica Googla, saj on hitro odgovori na marsikatero vprašanje. Hitro si lahko ogledam zemljevid sveta ali Slovenije ter ugotavljam, kam se bom naslednjič podala. Kakorkoli, virov ne zmanjka, internet vsebuje toliko zanimivih in nezanimivih, zabavnih in bednih stvari, da ti pred in z njim ne more postati dolgčas (čeprav včasih enostavno nimam pojma, kaj bi si pogledala – še dobro). Potem je tukaj še pomembno podorčje fotografije, kjer danes ne moreš mimo računalnika, pa če si samo ogledaš svoje posnetke, kaj šele, da se spraviš lotiti še česa več. Pa še informacijski študentski sistem, študentski servis, elektronsko bančništvo, digitalna knjižnica … Pa še filmi, glasba, igrice in ostala zabava …

Prijateljevanje z računalnikom je sicer vztrajno, ampak morebiti kmalu postane pretirano in se lahko  sprevrže v jezo nad njim. Žal ni pri tem nič kriv, razen ko včasih deluje malo bolj počasi, a vseeno sem mu lahko hvaležna, da že tako dolgo deluje. In ja, (neživi) stvari in ne človeku sem hvaležna. Nonsense.

15/01/2010

Malo o šoli in šolskem sistemu

Vloženo v: Družba,Faks,Razmišljanja — Vedno boljse @ 22:21

Pred dnevi sem se učila primerjalno peadgogiko, kjer se vsebina tiče šolskih sistemov, predvsem evropskih. Seveda obravnavamo tudi koncpete pravičnosti v šolskih sistemih. No, obešanke tedna v tokratki Oni so me nasmejale:

Vesna Godina, profesorica kulturne antropologije:
»Naš šolski sistem je eden najbolj šovinističnih šolskih sistemov in tudi eden najbolj nepravičnih.« Jana, 5. 1. 2010; o neenakem položaju otrok iz nižjih slojev in marginaliziranih skupin pri pridobivanju znanja

Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport:
»Ministrstvo k imenovanju ravnatelja daje le mnenje, ne moremo ga zamenjati, pa če še tako slabo dela. Enako velja za učitelje: ni jih mogoče odpustiti, četudi so evidentno zgrešili poklic.« Dnevnik, 7. 1. 2010; o tem, da na ministrstvu ne znajo rešiti težav v zvezi s slabšimi dosežki šolajoče se mladine

Še na iz drugega vira informacij: Drago Kos pravi:
»Ali imamo nadpovprečno bolano študentsko populacijo, alipa zdravniki svojega dela ne opravijo tako kot bi ga morali opraviti«. (o zdravniških potrdilih študentom za podaljšanje absolventskega statusa na Univerzi v Ljubljani).

14/01/2010

Palačinke

Vloženo v: Faks,Kuhinja — Vedno boljse @ 20:41

Nisem strastna ljubiteljica palačink, raje pojem kakšno dobro zelenjavno juho. Ampak danes sem si eno naredila … palačinka z nutelo in kokosom je bila super vzpodbuda na poti na izpit.

« NazajNaprej »