Vedno boljše =)

22/02/2011

Pasti za kolesarje v Ljubljani

Vloženo v: Družba,Kolesarjenje — Vedno boljse @ 17:53

Že večkrat sem razmišljala o podobnem seznamu, saj se pri kolesarjenju po Ljubljani tudi sama soočam z marsikaterim izzivom. Na spletni strani Pasti za kolearje v Ljubljani lahko dodate svoje predloge pasti, s katerimi se spopadate znova in znova.

Seznam je bil v preteklosti že posredovan Mestni občini Ljubljana, le ta se je odzvala s poročilom o popravkih. Seznam ostaja aktualen, a ga je potrebno spremeniti in vnesti notri popravke tistih točk, ki ne predstavljajo več ovir za kolesarja. Konkretna in dobro pripravljena iniciativa, ki je že prinesla konkretne rezultate.

27/07/2010

120 evrov odločno preveč!

Vloženo v: Družba,Kolesarjenje,Okolje — Vedno boljse @ 12:30

Zvezi kolesarjev v Mariboru in Ljubljani sta podali izjavo za javnost, v kateri menita, da je policija prestroga do kolesarjev:

Policijska strogost do kolesarjev se povečuje

V zadnjih dnevih dobivamo veliko pritožb občanov o povečanem policijskem nadzoru nad kolesarskim prometom in visokih kaznih za neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Prav tako je bilo o tej problematiki možno v zadnjem času zaslediti pogostejše poročanje nekaterih slovenskih medijev.

Policija najpogosteje sankcionira vožnjo v nasprotni smeri kolesarske steze, kazen za ta prekršek pa znaša 120 evrov. (Zgolj za primerjavo: odvoz nepravilno parkiranega avtomobila s pajkom znaša denimo v Mariboru 80 evrov). Število podeljenih kazni se je v letošnjem prvem polletju povečalo za več kot 100% v primerjavi z enakim obdobjem lani. (Vir: Dnevnik)

Ker se uporaba koles v enem letu zagotovo ni podvojila, je evidentno, da se policijska strogost do kolesarjev povečuje hitreje kot napreduje rast kolesarskega prometa.

Zdi se nam problematično, da je policija tako rigorozna do uporabnikov koles iz naslednjih razlogov:

-          s tem ne razrešuje osnovnega problemaneurejene kolesarske infrastrukture , ki je za uporabnike povečini nepraktična, nevarna, neudobna in nedostopna, hkrati pa neusklajena in neintegrirana v prometni sistem kot celoto,

-          s tem preprečuje ljudem, da bi pogosteje uporabljali kolo kot najcenejše in najmanj škodljivo prevozno sredstvo ter spodbuja nadaljnjo uporabo avtomobilov,

-          prikriva dejstvo, da so avtomobili največja grožnja naši varnosti, zdravju, okolju in ekonomskemu razvoju,

-          ustvarja ozračje napetosti, nezadovoljstva in razdora med kolesarji in ostalimi udeleženci v prometu.

Popolnoma se zavedamo pomembnosti cestnoprometnih predpisov in njihovega izvajanja, saj so ta garant za varno in udobno vključitev vseh udeležencev v prometu. Niso pa predpisi dovolj, saj je navsezadnje infrastruktura tista, ki pogojuje obnašanje ljudi. In dokler bo infrastruktura kolesarjenje onemogočala, vožnjo z avtomobili pa še bolj spodbujala, bodo kolesarji pogosteje tudi kršilci predpisov, saj bodo v to prisiljeni. Pogoste so namreč situacije, ko kolesarji zavestno naredijo prekršek zaradi svoje varnosti.

Rešitev za omenjene probleme vidimo v tem, da se kolesarski promet začne obravnavati bolj celostno in se ga integrira v prometni sistem na način, da se ga ne krči ali omejuje pod pretvezo varnosti kolesarjev. Vsaj do sedaj se je izkazalo, da so bili strahovi o ogroženosti kolesarjev bolj namenjeni povečanemu udobju vožnje z avtomobili.

Dokazano je dejstvo, da prometna varnost narašča s povečanim številom uporabe koles. Policija tako s svojo strogostjo do kolesarjev, na dolgi rok ne prispeva k dvigu varnosti, ampak zgolj vzdržuje sedanje neurejeno stanje in ga prelaga na nedoločeno prihodnost.

V nadaljevanju podajamo ključne rešitve, ki bi jih v Sloveniji bilo potrebno izvesti, da bi sledili trendom držav z razvito kolesarsko in prometno kulturo. Spodaj so podani predlogi, ki se nanašajo predvsem na način izvedbe in vodenja kolesarskega prometa na različnih tipih prometnih površin, odvisno od okolja, gostote prometa in najvišje dovoljene hitrosti:
-          Izven naselij (do 90km/h)
Kolesarske poti samostojno ali kolesarske steze na pločniku, ki se preuredijo v dvosmerne (po ZVCP so kolesarji in pešci pri tej opciji v legalni situaciji).
-          Mestne vpadnice– štiripasovnice (do 90km/h)
Kolesarska steza na pločniku, ki se na obeh straneh ceste preuredi v dvosmerno (po ZVCP so kolesarji in pešci pri tej opciji v legalni situaciji) ali kolesarski pas na cesti, ki si ga kolesarji delijo z avtobusi.
-          Glavne ceste v naseljih (do 50km/h)
Kolesarski pas na cesti, ločeno od pešcev in nikakor ne na pločniku. V bolj urbanih območjih, kjer je to dopustno, naj se te površine preuredijo v območja umirjenega prometa.
-          Območja umirjenega prometa (do 30km/h)
Kolesarji si cesto enakovredno delijo z avtomobili in imajo na teh površinah prednost. Uvede se poseben znak (talna oznaka) – v ZDA je znan pod imenom »Shared lane marking – Sharrow« in je postavljen na sredino voznega pasu.
-          Cone za pešce (hitrost pešca)
Kolesarji se lahko vozijo samo s hitrostjo pešcev, ki imajo na teh površinah absolutno prednost.

Vsi ti ukrepi so že danes možni v okviru obstoječe zakonodaje. Tudi cena za izvedbo teh ukrepov je minimalna v primerjavi z ukrepi, ki so namenjeni večji pretočnosti avtomobilov. Cena enega krožnega križišča se denimo giblje med 500.000 in 1.000.000 evri.

V preteklosti smo že naleteli na posmeh in ignoranco nekaterih posameznikov, češ, da je mešanje kolesarjev in avtomobilov v Sloveniji nemogoče zaradi naše mentalitete. Ti argumenti so povsem nepreverjeni in zasnovani na strahu, saj so kolesarji na cesti z avtomobili (do 50 km/h) dokazano bolj varni: prej so opazni, njihova dejanja so predvidljiva, ne prihajajo v konflikte s pešci, pravila vožnje so jasno določena.

Od pristojnih institucij, ki se ukvarjajo s prometom pričakujemo, da bodo naše predloge upoštevali z vso potrebno resnostjo in nas po potrebi vključili v konzultacije ter končno uvideli, da se s policijsko represijo ne pride daleč, ampak so potrebne sistematične, celostne in dolgoročne rešitve.

Za novo kulturo mobilnosti in dostopnost vseh!

Slovenska kolesarska mreža

16/06/2010

Gajana

Vloženo v: Fotografija,Kolesarjenje,Razmišljanja,Šport — Vedno boljse @ 21:21

Vsake toliko časa naletim na Gvajansko zastavo. In vsakič znova ugotovim, kako mi je vedno bolj všeč. Verjetno lahko razlog najdem v nostalgiji na prijeten mesec in pol bivanja in delovanja v čudoviti državi Južne Amerike.

Pred nekaj leti sem se s kolesom potikala po Istri. Prvi resni  kolesarski podvig, poln lepih trenutkov. Premagovanje, iskanje poti, limski kanal, dež, srečanje s kolegi in vasica imenovana Gajana. Že takrat mi je ime priraslo k srcu, a pred leti sploh nisem vedela, da na svetu obstaja tudi država s podobnim imenom, kaj šele, da me bo poneslo prav do tja. Bom na ime ali kakšno drugo povezavo naletela tudi v prihodnje?

15/03/2010

Minuli dnevi

Vloženo v: Filmi,Fotografija,Kolesarjenje,Naokoli,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 23:06

Neuspešno printanje, predavanja, Osebna prtljaga, predavanja z enako vsebino pri drugem predmetu, obdelava fotografij, fotografski natečaj, kolesarjenje v Ljubljano, poslana pošta, Čolnarna, Čolnarna, kolesarnjenje domov, after taborniški sestanek, levi kolk, vročične mišice, grafologija, Romunija, kopalnica, na hitro pospravljena soba, cunje, posoda, polenta in čaj.

26/02/2010

Otvoritev …

Vloženo v: Dogodki,Kolesarjenje,Okolje,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 14:54

… kolesarske sezone 2010. Tri dni sem bila s kolesom že po Ljubljani, danes jo je spet zagodel dež. Ampak počasi se bo tako ali tako začelo aprilsko vreme, kar ne pomeni nujno, da se s kolesom ne da kam priti. Kakorkoli, dež gor ali dol, občutek biti na kolesu je zopet fantastičen! Občutek, da se premikam hitreje, da sem bolj svobodna, nisem omejena na avtobuse, pridem točno tja, kamor želim … No, razmere na kolesarskih stezah in cestah še zdaleč niso optimalne, a počasi bojo le počistili ves pesek s pločnikov, zaflikali kakšne luknje, sneg se pa že hitro topi.

Uživajte vsi kolesarji, kdor pa to še ni, naj za foro poizkusi (in vztrajaj vsaj nekaj časa).

19/10/2009

Dinamo

Vloženo v: Družba,Kolesarjenje,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 12:01

Dinamo mojega kolesa že od samega začetka deluje v redu, le zveza je prevečkrat prekinjenja, da bi tudi v resnici sploh lahko deloval. Po kakšnem mesecu od nakupa kolesa se je kabel z žičkami prvič strgal. Za seboj ima dinamo že kar nekaj servisnih pregledov in popravil, vsaj petkrat so mi že popravili dinamo! In vsakič znova je po prvem ali tretjem ovinku kabel spet strgan. In vsakič znova prosim serviserja, če mi lahko kabel zamenja v celoti, in on ves pameten reče, seveda bomo naredili tako, da bo najboljše dobro.
Ma, dost mam teh serviserjev, ker jim ne morem dopovedat, da je kabel prekratek in da se vedno neki strga! Da naj nehajo štukat, ampak naj delo opravijo kot je treba. In potem grem v dobrem upanju vedno k drugemu serviserju. Enkrat sem želela naredit reklamacijo, pa me je samo čudno pogledal (in skoraj nadrl), ker sem prišla čez en teden, češ kaj se lahko v enem tednu kolesu vse lahko zgodi. Ampak res nimam časa in volje kar naprej po servisih hoditi!
Zdaj mora dinamo spet na pregled. Veliko se vozim zvečer in mimogrede pozabim vzeti prenosljivo lučko – res je nepraktično. Danes sem šla do serviserja, pa ima tako čuden delavnik, da ga seveda dopoldne nisem dobila.
V upanju, da mi tokrat uspe … da dinamo ne bo več hendikepiran … ampak zdrav kot dren!

16/10/2009

S kolesom po Ljubljani je vedno pestro

Vloženo v: Dogodki,Družba,Kolesarjenje,Naokoli,Razmišljanja — Vedno boljse @ 21:29

Subjektivni opis dogodka: peljem se po Zaloški cesti med Kliničnim centrom in železniško progo v smeri proti Mostam. Nekaj metrov pred semaforjem pri železniškem prehodu je avtobusna postaja, kjer zmanjka kolesarske steze (pred in po tem delu je kolesarska steza urejena). Ker je bila cesta popolnoma zabasana (petek, 14:00), na postaji pa dva avtobusa, po cesti še nekaj časa ne bi prišla nikamor. Tako sem se odločila iti po pločniku, z vednostjo, da so tam pešci, zato sem tudi upočasnila. Skoraj sem že mirno in varno prišla mimo vseh stoječih pešcev, ko mi je pot prekrižal nek moški srednjih let. Ker je stal na sredini pločnika, sem se morala odločiti ali bom šla mimo njega po desni ali levi strani. Ker so bili na desni še drugi pešci, sem seveda šla po levi, vendar sem imela na razpolago res malo prostora. Peljala sem se po robniku. Le dobremu delovanju ravnotežnega organa se imam za zahvalit, da se nisem razlezla po avtobusu in nato še po cesti, saj res ni manjkalo veliko, da bi mi s pločnika/robnika spodrsnilo. Čeprav sem šla počasi, sem nekako pričakovala, da se bo tisti moški srednji let vsaj malo prijazno odmaknil. No, ta isti moški se ni odmaknil niti za ped, niti nazaj se ni nagnil (refleksno delovanje telesa, ko se počuti ogroženega), mislim, da ga ne bi ganilo niti, če bi se mi resnično kaj zgodilo (razen, če bi bil pri tem poškodovan on sam). Ne morem verjet, da se po prelepi Ljubljani res sprehajajo tako neuvidevni ljudje, ki se ne morejo niti malo umakniti. Prav čudim se nad ne-dejanjem tega moškega. Ne vem, kaj je razmišljal, morda sem ga presenetila (dvomim, ker je bila pred menoj že ena kolesarka), morda ni bil njegov dan. Upam, da sem sama v prometu (in drugod) boljša opazovalka in da delujem ne zgolj v dobro sebe ampak tudi v dobro drugih. In opravičilo tistim, ki jih mimogrede, brez zavedanja z/motim ali ne opazim.

07/10/2009

Znano, a novo

Vloženo v: Kolesarjenje,Razmišljanja,Vsakdanje stvari — Vedno boljse @ 22:25

Spet sem brucka. Kot vzporedni študij sem vpisala Pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti. Študijski način življenja poznam, filozofskega faksa še ne – sploh ne, novi so tudi obrazi, a nekoliko mlajši. Zopet sem brucka, a tudi tokrat nisem šla na nobeno fešto, pripravljeno posebej za bruce – enostavno ni moj stil. Zaenkrat bom probala in redno hodila na predavanja, če mi bo sproti uspevalo in ne bo prevelikih nepričakovanih vmešavanj (življenje prinese marsikaj), bi si želela končati, vsaj prvo bolonjsko stopnjo (za začetek?).

Prav tako sem danes oddala vlogo za Zoisovo štipendijo. Imam dovolj visoko povprečje, izpolnjujem verjetno še kakšen drug pogoj. A mi do sedaj to sploh še ni prišlo na misel. Vedno sem mislila, da so pogoji za pridobitev Zoisove štipendije, še posebej na fakulteti, veliko bolj strogi. A danes sem ugotovila, da jih izpolnjujem že vsaj eno leto, če ne že dlje. Kakorkoli, bolje pozno kot nikoli in res bi bila vesela finančne spodbude s strani države.

Tako, aktivna sem kot večino časa. Kmalu si bo treba omisliti en mini lap top, saj bi mi olepšal marsikateri dan in omilil skrbi. Enostavno dejstvo je, da pripadam računalniški generaciji in jaz brez računalnika skoraj da ne morem. No, ko grem na dopust ali v tujino, se že isti dan lahko popolnoma odklopim, takrat ga res nič ne potrebujem. Ko pa sem v Ljubljani, je toliko stvari, ki jih počnem na računalniku, da ga enostavno potrebujem. In ker sem spet na faksu, to pomeni veliko letanja sem in tja, enkrat domov, drugič ne, prespat v centru itd. Sem pa tako navajena na svoje postavitve na računalniku, da mi je zelo težko spreminjat to okolje – kar pomeni, da mi samo računalnik ni dovolj, mora biti moj. Lahko bi si kupila USB ključ, gor namestila nek programčič, ki bi mi omogočal delovanje v “lastnem okolju”, ampak moti me že drugačna tipkovnica. Uf, sem jaz zahtevno dekle.

Še ena stvar, ki je pa že stara, a obujena. Zopet bom prekolesarila kar nekaj kilometrov po Ljubljani. Zadnje dni in mesece nisem vsakodnevno odhajala od doma, kar mi danes ne uide. Če želim hoditi na predavanja, enostavno moram (in želim) od doma. Avtobusov ne maram, avto preveč onesnažuje in preveč stane (ni potrebe), tako da mi ostane kolo. Dež naj pada v času mojih predavanj ali ponoči! Sem pa vesela, da bom več v centru Ljubljane. Pred dnevi sem ugotovila, da je Makalonca zopet obujena, tako da si želim iti prav tja.

Zaželite mi veliko volje in nekaj sreče, da se spopadem s številnimi obveznostmi (od kje ta beseda? Jaz se ne počutim, da vsak dan opravim ničkoliko obvez, ker moram nekaj storiti; nasprotno, te stvari želim opraviti in to je velika razlika). Imetje voljo tudi vi, energijo za uresničitev želja in ciljev. Naj bo tako.

Naprej »